Wikivir http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.7alpha first-letter Media Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji 1 1 2006-06-02T22:04:05Z 127.0.0.1 ==This subdomain is reserved for the creation of a Wikisource in '''[[:en:Slovenščina|Slovenščina]]''' language== If you can write in this language and want to collaborate in the creation of this encyclopedia then '''you''' can make it. Go ahead. Translate this page and start working on your encyclopedia. For help, see '''[[m:Help:How to start a new Wikipedia|how to start a new Wikipedia]]'''. ==Sister projects== [http://meta.wikipedia.org Meta-Wikipedia] | [http://www.wiktionary.org Wikitonary] | [http://www.wikibooks.org Wikibooks] | [http://www.wikinews.org Wikinews] | [http://www.wikiquote.org Wikiquote] | [http://www.wikisource.org Wikisource] See the [http://www.wikipedia.org Wikipedia portal] for other language Wikipedias. [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sl:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 3 2006-06-07T15:10:43Z Eleassar 4 [[Main Page]] moved to [[Glavna stran]]: slovenski naslov ==This subdomain is reserved for the creation of a Wikisource in '''[[:en:Slovenščina|Slovenščina]]''' language== If you can write in this language and want to collaborate in the creation of this encyclopedia then '''you''' can make it. Go ahead. Translate this page and start working on your encyclopedia. For help, see '''[[m:Help:How to start a new Wikipedia|how to start a new Wikipedia]]'''. ==Sister projects== [http://meta.wikipedia.org Meta-Wikipedia] | [http://www.wiktionary.org Wikitonary] | [http://www.wikibooks.org Wikibooks] | [http://www.wikinews.org Wikinews] | [http://www.wikiquote.org Wikiquote] | [http://www.wikisource.org Wikisource] See the [http://www.wikipedia.org Wikipedia portal] for other language Wikipedias. [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sl:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 5 2006-06-07T15:13:12Z Eleassar 4 /* Sister projects */ ==This subdomain is reserved for the creation of a Wikisource in '''[[:en:Slovenščina|Slovenščina]]''' language== If you can write in this language and want to collaborate in the creation of this encyclopedia then '''you''' can make it. Go ahead. Translate this page and start working on your encyclopedia. For help, see '''[[m:Help:How to start a new Wikipedia|how to start a new Wikipedia]]'''. ==Sister projects== [http://meta.wikimedia.org Meta] | [http://sl.wiktionary.org Wikislovar] | [http://sl.wikibooks.org Wikiknjige] | [http://www.wikinews.org Wikinovice] | [http://www.wikiquote.org Wikinavedek] | [http://commons.wikimedia.org Zbirka] 8 2006-06-07T16:41:48Z Klemen Kocjancic 5 <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} ==Sorodni projekti== [http://meta.wikimedia.org Meta] | [http://sl.wiktionary.org Wikislovar] | [http://sl.wikibooks.org Wikiknjige] | [http://www.wikinews.org Wikinovice] | [http://www.wikiquote.org Wikinavedek] | [http://commons.wikimedia.org Zbirka] 15 2006-06-07T16:55:53Z Klemen Kocjancic 5 slog <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} 17 2006-06-07T16:57:54Z Klemen Kocjancic 5 <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Wikislovar:Zanimive nove besede|Zanimive nove besede]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} 28 2006-06-07T17:17:33Z Klemen Kocjancic 5 popravek <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} 31 2006-06-08T13:56:25Z Eleassar 4 iw <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sl:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 32 2006-06-08T13:58:38Z Eleassar 4 +en, -sl <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[en:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 39 2006-06-10T07:56:13Z Romanm 7 da ne zavlačujemo - oba dokumenta na prvi strani <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="left"|Novosti: * [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]], 4. december 1918 * [[Program Zedinjene Slovenije]], 20. april 1848 |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[en:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 59 2006-06-12T22:12:52Z Romanm 7 [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava SFRJ]] <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> {{Glavna stran/Dobrodošlica}} {{Glavna stran/Datum}} {{Glavna stran/Neposredne povezave}} {{Glavna stran/Obvestila}} {| style="background:#fff5f5" align="center" |- |valign="top" align="left"|Novosti: * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], 21. februar 1974 * [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]], 4. december 1918 * [[Program Zedinjene Slovenije]], 20. april 1848 |- |valign="top" align="right"|'''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' |} {{Glavna stran/Drugi projekti Wikimedije}} [[aa:]] [[af:]] [[als:]] [[ar:]] [[de:]] [[en:]] [[as:]] [[ast:]] [[ay:]] [[az:]] [[be:]] [[bg:]] [[bn:]] [[bo:]] [[bs:]] [[cs:]] [[co:]] [[cs:]] [[cy:]] [[da:]] [[el:]] [[en:]] [[eo:]] [[es:]] [[et:]] [[eu:]] [[fa:]] [[fi:]] [[fr:]] [[fy:]] [[ga:]] [[gl:]] [[gn:]] [[gu:]] [[he:]] [[hi:]] [[hr:]] [[hy:]] [[ia:]] [[id:]] [[is:]] [[it:]] [[ja:]] [[ka:]] [[kk:]] [[km:]] [[kn:]] [[ko:]] [[ks:]] [[ku:]] [[ky:]] [[la:]] [[ln:]] [[lo:]] [[lt:]] [[lv:]] [[hu:]] [[mi:]] [[mk:]] [[ml:]] [[mn:]] [[mr:]] [[ms:]] [[mt:]] [[my:]] [[na:]] [[nah:]] [[nds:]] [[ne:]] [[nl:]] [[no:]] [[oc:]] [[om:]] [[pa:]] [[pl:]] [[ps:]] [[pt:]] [[qu:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sa:]] [[si:]] [[sk:]] [[sq:]] [[sr:]] [[sv:]] [[sw:]] [[ta:]] [[te:]] [[tg:]] [[th:]] [[tk:]] [[tl:]] [[tr:]] [[tt:]] [[ug:]] [[uk:]] [[ur:]] [[uz:]] [[vi:]] [[vo:]] [[xh:]] [[yo:]] [[za:]] [[zh:]] [[zu:]] 2 2 2006-06-07T06:36:13Z Gangleri 3 __TOC__ 3 4 2006-06-07T15:10:43Z Eleassar 4 [[Main Page]] moved to [[Glavna stran]]: slovenski naslov #REDIRECT [[Glavna stran]] 4 6 2006-06-07T15:14:15Z Eleassar 4 začetek strani; preusmeritev #redirect [[:sl:Uporabnik:Eleassar]] 7 2006-06-07T15:14:49Z Eleassar 4 pp #redirect [[:w:sl:Uporabnik:Eleassar]] 5 9 2006-06-07T16:43:15Z Klemen Kocjancic 5 <center><big>'''Dobrodošli v <big><big>''[[Wikivir:O Wikiviru|Wikiviru]]''</big></big>,<br /> prosti zbirki virov, ki jo lahko ureja vsakdo.'''</center> <center>Wikivir ima trenutno [[Special:Statistics|'''{{NUMBEROFARTICLES}} člankov''']]. Ne oklevajte pri dodajanju [[Wikivir:Kako ustvariti novo stran|novih]].<br /> Svoje urejanje lahko vadite v [[Wikivir:Peskovnik|peskovniku]].</center> 40 2006-06-10T07:59:20Z Romanm 7 dokument je primernejši izraz <center><big>'''Dobrodošli v <big><big>''[[Wikivir:O Wikiviru|Wikiviru]]''</big></big>,<br /> prosti zbirki virov, ki jo lahko ureja vsakdo.'''</center> <center>Wikivir ima trenutno [[Special:Statistics|'''{{NUMBEROFARTICLES}} dokumentov''']]. Ne oklevajte pri dodajanju [[Wikivir:Kako ustvariti novo stran|novih]].<br /> Svoje urejanje lahko vadite v [[Wikivir:Peskovnik|peskovniku]].</center> 6 10 2006-06-07T16:44:26Z Klemen Kocjancic 5 ---- <center>Danes je {{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}. </center> ---- 7 11 2006-06-07T16:45:01Z Klemen Kocjancic 5 <center><small> [[Wikivir:Portal občestva|Portal občestva : organizacija, pravila in orodja]]&nbsp;♦ [[Wikivir:Pod lipo|Pod lipo: splošna pogovorna stran]]&nbsp;♦ [[Wikivir:Pomoč|Glavna stran za pomoč]] </small></center> 8 12 2006-06-07T16:45:31Z Klemen Kocjancic 5 <!--{| align=center style="margin-top:1em; border-top:1px solid #aaaaaa; border-bottom:1px solid #aaaaaa" cellpadding=2 cellspacing=0 | bgcolor=#f5f5f5 | <small><font color="#f5f5f5">Obvestilo</font></small> | bgcolor=#eeeeee align=center | '''Wikivir ima že čez 5.000 člankov !''' | bgcolor=#f5f5f5 | <small><font color="#f5f5f5">Obvestilo</font></small> |}--> 13 2006-06-07T16:46:30Z Klemen Kocjancic 5 {| align=center style="margin-top:1em; border-top:1px solid #aaaaaa; border-bottom:1px solid #aaaaaa" cellpadding=2 cellspacing=0 | bgcolor=#f5f5f5 | <small><font color="#f5f5f5">Obvestilo</font></small> | bgcolor=#eeeeee align=center | '''Wikivir v slovenščini je zaživel!''' | bgcolor=#f5f5f5 | <small><font color="#f5f5f5">Obvestilo</font></small> |} 9 14 2006-06-07T16:48:02Z Klemen Kocjancic 5 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Klemen_Kocjancic Klemen Kocjancic], [[w:Wikipedija:Administratorji|administrator]] na [[w:Glavna stran|slovenski Wikipediji]] in [[w:Wikipedija:Birokrati|birokrat]] na Wikiknjigah. [[Uporabnik:Klemen Kocjancic/Članki]] 10 16 2006-06-07T16:56:56Z Klemen Kocjancic 5 {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikislovar poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.png|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.png|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Slika:Wiktionary-logo.png|35px|Wikislovar]] | [[:d:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.png|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:Wikinews-logo.png|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.png|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.png|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 25 2006-06-07T17:11:26Z Klemen Kocjancic 5 {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikislovar poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.png|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.png|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Image:Wiktionary-logo.png|35px|Wikislovar]] | [[:d:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.png|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:Wikinews-logo.png|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.png|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.png|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 26 2006-06-07T17:12:54Z Klemen Kocjancic 5 popravek {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikislovar poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.png|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.png|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Image:Wiktionary-logo-en.png|35px|Wikislovar]] | [[:d:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.png|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:Wikinews-logo.png|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.png|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.png|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 27 2006-06-07T17:14:32Z Klemen Kocjancic 5 popravek {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikislovar poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.png|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.png|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Image:Wiktionary-logo-en.png|35px|Wikislovar]] | [[:wikt:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.png|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:Wikinews-logo.png|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.png|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.png|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 35 2006-06-08T22:41:05Z Romanm 7 tn. {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikivir poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/ Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.png|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.png|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Image:Wiktionary-logo-en.png|35px|Wikislovar]] | [[:wikt:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.png|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:Wikinews-logo.png|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.png|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.png|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 11 18 2006-06-07T16:59:15Z Klemen Kocjancic 5 {{Wikivir:Pod lipo/Glava}} {{TOCright}} <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> 33 2006-06-08T14:05:43Z Eleassar 4 stari logotip v Poletu {{Wikivir:Pod lipo/Glava}} {{TOCright}} <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> Kot zanimivost: v današnjem Poletu, rubrika bližnje srečanje tretje vrste, so za ponazoritev članka o spremembah temperature na Zemlji uporabili stari logotip wikivira: [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/01/Wikisourcelogo.jpg]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] 14:05, 8 junij 2006 (UTC) 34 2006-06-08T16:36:34Z Romanm 7 pa res {{Wikivir:Pod lipo/Glava}} {{TOCright}} <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> == Stari logotip v Poletu == Kot zanimivost: v današnjem Poletu, rubrika bližnje srečanje tretje vrste, so za ponazoritev članka o spremembah temperature na Zemlji uporabili stari logotip wikivira: [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/01/Wikisourcelogo.jpg]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] 14:05, 8 junij 2006 (UTC) : Da, sem opazil. --[[Uporabnik:Romanm|Romanm]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]) 16:36, 8 junij 2006 (UTC) 12 19 2006-06-07T17:01:10Z Klemen Kocjancic 5 {{Shortcut|[[WP:PL]]<br />[[WP:LIPA]]}} <div class="plainlinks"> '''Dobrodošli pod lipo!''' Stran je namenjena splošnim razpravam in vprašanjem glede različnih vidikov '''slovenskega''' [[Wikivir|Wikivira]]. Preden zastavite vprašanje, prosimo, preglejte arhivirane teme. Tu ga objavite šele, če v arhivu (glej spodaj) ne najdete ustreznega odgovora. Pri objavi komentarjev se prosimo podpišite in označite datum (uporabite <nowiki>~~~~</nowiki> ali kliknite [http://sl.wikisource.org/skins/common/images/button_sig.png ikono za podpis]</span> v urejevalni vrstici.) [[Slika:Vrba lipa.JPG|right|thumb|220px|Pod lipo]] <div align="center"><big> '''[{{fullurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit&section=new&preload=Predloga:Komentar_pod_lipo}} Dodajte novo temo]''' na '''dno''' strani.</big> Če se vaše sporočilo ni pojavilo, poskusite [{{SERVER}}{{localurl:Wikivir:Pod lipo|action=purge}} osvežiti predpomnenje strani]. </div> </div> <div align="center"> {| class="wikitable" ! colspan="12" align="center" |'''Druge pogovorne strani''' |- !colspan=7 | Želim ... !colspan=4 | Kam iti |- |colspan=7 | Komentirati katerega izmed člankov |colspan=4 | [[Wikivir:Pogovorna stran|Pogovorna stran članka]] |- |colspan=7 | Določene podatke (npr. ''kdo je bil prvi [[Seznam papežev|papež]]?'') |colspan=4 | [[Wikivir:Orakelj|Orakelj]] |- |colspan=7 | Pomoč administratorjev |colspan=4 | [[Wikivir:Prošnje za administratorsko pomoč|Prošnje za administratorsko pomoč]] |- |colspan=7 | Neposredno razpravljati s sodelavci |colspan=4 | [[Wikivir:IRC-kanal|IRC-kanal]] |- |colspan=7 | Predlagati popravke hroščev v wikiprogramju in nova orodja |colspan=4 | [[Wikivir:Poročila o hroščih|Poročila o hroščih]] in [http://bugzilla.wikipedia.org/ MediaZilla] |- |colspan=7 | Ogledati si druge projekte ustanove [[Wikimedia]] |colspan=4 | [[meta:Glavna stran|Meta-Wiki]] |} </div> {{Wikipedija:Pod lipo/K-arhiv}} 13 20 2006-06-07T17:01:23Z Klemen Kocjancic 5 <!----> 14 21 2006-06-07T17:01:44Z Klemen Kocjancic 5 {| cellspacing=0 cellpadding=0 style="clear:right; margin-bottom: .5em; float: right; padding: .5em 0 .8em 1.4em;" | __TOC__ |} 15 22 2006-06-07T17:02:28Z Klemen Kocjancic 5 {| cellspacing=0 cellpadding=0 style="margin-bottom: .5em; float: left; margin-right: .5em; padding: .5em 1.4em .8em 0;" | __TOC__ |} 16 23 2006-06-07T17:03:52Z Klemen Kocjancic 5 Pogovorne strani vsebuje vsaka navadna stran [[Wikivir]]a, namenjene so pogovoru med uporabniki. Prek njih lahko povprašamo za različne informacije o strani, ki jo urejamo. Če želite na pogovorno stran posamezne strani, kliknite povezavo '''pogovor''', ki je nameščena v orodni vrstici na vrhu strani. Nazaj na stran z besedilom lahko pridete s klikom na povezavo '''članek''' v isti orodni vrstici. Za odgovor na komentar sogovornika pred svojim odgovorom dodajte dvopičje (:), ki bo besedilo zamaknilo za par znakov v desno. Za odgovor na odgovor napišite dvojno dvopičje (::). Ob koncu komentarja se je vljudno podpisati, kar lahko dosežete s klikom na povezavo '''Podpis''', ki se nahaja na predzadnjem gumbku v orodni vrstici na vrhu, in tudi v orodni vrstici, ki je glede na nastavitve na dnu strani. Podpis je ponavadi videti takole: --[[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] 18:28, 10 dec 2004 (CET). Podpis lahko dodate tudi ročno, če vnesete naslednjih šest znakov: <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri shranitvi strani sistem sam doda vaše uporabniško ime in trenutni čas. Če odpirate novo temo, je priporočljivo, da jo navedete kot novo poglavje z naslovom, saj to poveča preglednost Wikivira. Naslov dosežete, če ga zapišete med znakoma <nowiki>==</nowiki>, kar je v članku videti takole: == Nova tema == ''Besedilo pogovora z novo temo...'' Sistem na vrhu strani samodejno izpiše kazalo poglavij. [[Kategorija:Wikivir|Pogovorna stran]] 17 24 2006-06-07T17:04:36Z Klemen Kocjancic 5 == Uporaba spletnega relejnega klepeta ([[IRC]]) == Za hitrejše ''online'' komuniciranje, sploh kadar nas hoče pet hkrati urejati isti pogovor, predlagamo uporabo '''irc.arnes.si''' kanal ''#wikipedija''. Povezava: [irc://irc.arnes.si/wikipedija] == Vzdevki == Spodaj napišite svoje vzdevke (''nickname''). * ''Ales'' -- [[Uporabnik:Ales|Ales]] [[Uporabniški pogovor:Ales|(pogovor)]] * ''Kocjo'' -- [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] * ''ly'' -- [[Uporabnik:Thomas|Thomas]] * ''Nejk0'' -- [[Uporabnik:Nejko|Nejko]] * ''popski'' -- [[Uporabnik:Igor|Igor]] * ''romanm'' -- [[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] * ''Spiko'' -- [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko]] * ''teacher'' -- [[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] * ''The_2nd-'' -- [[Uporabnik:Matijap|matijap]] * ''tovariš'' -- [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] * ''xJaM'' -- [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] * ''Hetero'' -- [[Uporabnik:Hetero|Hetero]] [[Kategorija:Wikivir|IRC kanal]] 18 29 2006-06-08T10:03:02Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Zedinjena Slovenija]] Slovenski zbor v Beču (na Dunaju). Vsako serce iskreno bije za blagor dežele, v kteri je človek rojen, v kteri starši, bratji in mile sestrice prebivajo; v ljubezni domovine se vse zjedini. Tako obstoji tudi na Dunaju ,,slovenski zbor``, kteriga udji imajo vsi dolžnost, z besedo in djanjem pripomoči zbora namen doseči. Kdo bi z veseljem za blagor domovine mile vsiga ne daroval? -- Namen tega zbora je speljati: 1. Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,Slovenja`` zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti. Zloga moč rodi; mi bi zamogli toljko bolj krepko Cesarja braniti, toljko bolj močni steber njegovega prestola biti. Bog ve, ako mu se bode pred ko mislimo, naše pomoči potreba. Kar korist Slovencov zadene, kteri jih po tem zjedinjenji čaka, vsako sam lahko presodi. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. Večna pravica nam kaže, da imajo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, govoriti, da so imeli Evropejci pravico, vboge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati. Človek, božja podoba, nima nikdar služen drugiga človeka biti. Toliko bolj gerdo ravna, božjo podobo in božjo voljo z nogami tare tisti narod, kteri druge narode, zapopadek toljko oseb, zatira in v jekleni jarm britke sužnosti vprega. Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato tirjamo za nas večne pravice. Kar potrebo našiga jezika zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal. Naš Cesar nam je vstavo dovolil. Nič se ne more brez dovoljenja naših poročnikov in Cesarja storiti. Nemci nas hočejo, brez da bi nas bili vprašali, v svojo oblast vpestiti. Zakaj pa Nemci našiga cesarstva tako silijo, se z drugimi Nemci tako zjediniti, da bi imeli enega poglavarja, en zbor? -- Nemci tako le pravijo: Veliki del prebivavcov Austrijanskiga cesarstva je slavjanski. Ako zdaj ne storimo, da se ne samo mi, ampak tudi ti Slavjani nemškimu zboru podveržemo, bode Austrijansko cesarstvo kmalo Slavjansko: ako se pa vsi nemškimu zboru podveržemo, nas bode Nemcov zedinjenih, veliko več kakor Slavjanov, in zopet jih bodemo zatirali. Zakaj drugi Nemci zunaj Austrijanskiga cesarstva tako silijo, vse Austrijanske dežele pod svojo oblast dobiti? 1. Kdor nemške novice bere, mu je znano, da se jih iz Nemškiga vsako leto veliko v Ameriko preseli, ker v nemških deželah je že toljko ljudi, da jih ne morejo več rediti. Zdavnej že so bile nemške vošila, take nemške naseljovavce namesto v Ameriko v dežele preko Donave poslati, da bi 2. njih oblast po takimu naselovanju do černiga morja razširili, in Terst, kteriga imenujejo glavo Nemšine, vgotovili. To vgotovljenje, mislijo, jim ne bode odšlo, če bode vse Austrijanske dežele od nemškiga zbora v Frankfurtu postave dobivale. Nemci bodo našo Slovenjo naselili, in naše mile brate Slovence zaterli. Ker vbraniti bi se našim poročnikom ne bilo mogoče; koga bo tako majhno število, kakor bode njih, proti toljkim, kakor bode Nemcov, zamoglo? 3. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasih našiga ljubiga jezika peti, --- zopet bi mogli v šolah slovenski mladenči z nemšino čas zgubovati --- dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne spreobernili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkriževati, kterih bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopavati i. t. d. 4. Naš Cesar bi mogel biti nemškimu cesarju, nemškimu zboru podveržen. Kaj bi bilo z njegovo sovrénite, kaj z njegovo močjo? On bi ne imel svoje vojske, on bi ne mogel postav dajati, ampak iz Frankfurta bi mu bile nasiljene. Čimu je tega potreba? Alj ni Austrijansko cesarstvo za-se zadosti močno? Slavjani v temu ne dvomijo; alj Nemci jih hočejo v nemški jarm vpresti. Hočejo zdaj cesarja postaviti nemške edinosti in nemške moči; pa zdaj iz Bastadta Pavarske vojšake preganjajo. Nemci pravijo, da se mora Austrija na njih operati, da bode zamogla obstati, in glejte! naš cesar zdaj vojšake Nemcam k pomoči pošilja. Čujte! Nemci so toljko vpili od nemške edinosti in nemške moči! --- Dani Šlezvig-Holštajnerje v vojski pobivajo, alj Nemca jim ni bilo k pomoči! Kakošno pomoč bi imeli še le mi Slavjani od njih pričakovati, ako svojim nemškim bratam na Šlezvig-Holštajnskima le z upitjem pomagajo; kadar pa čas pride za delati, druge narode k delu kličejo? Na Dunaju se bere v novicah in po ulicah nabito: pojte Ogri, pojte Austrijani! Holštajncam pomagat! O neizreklive neumnost tistih, kteri pravijo, Austrijanski Cesar mora od Nemcov rešitve iskati!!! Mi pa rečemo: Austrijanski Cesar nej v svojih deželah rešitve iše, in zmiraj jo bode našel, mi nismo obupali. Nemci hočejo že zdaj od nas pomoč, kaj pa ko bi jim Rus alj Francoz na vrat prišel? --- Zgodba kaže, kako so jo Nemci pod Napoleonam vozili, in kdo jih je rešil? Nikdar ne bodo Austrijani takimu ljudstvu podložni: ako pa nemško ljudstvo edinosti hoče, kakor pravi iz ljubezni do svojih rojakov, naj se našimu Cesarju podverže. Ako se Rusov in Francozov Nemci bojijo, naj z nami, kakor z svobodnim narodam, se sklenejo, da bodemo eden drugimu proti vsakemu sovražniku pomagali; alj njim podložni ne bodemo nikdar. Alj Nemci na Laškim pomagajo? Alj Nemci, kteri Slovencov še po imenu ne poznajo, bolj vedo, kaj nam je potrebno in koristno, kakor mi, da bi šli v Frankfurt postav iskat? Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden drugiga; zjedinjena moč bode se vsimu serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi in vse za Slovenjo; mi sami v Beču take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči! V Beču (na Dunaju) 20. maliga travna 1848. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. 42 2006-06-10T09:21:29Z Romanm 7 [[Program Zedinjene Slovenije]] moved to [[Zedinjena Slovenija]]: kot je predlagal nekdo na pogovorni strani Slovenski zbor v Beču (na Dunaju). Vsako serce iskreno bije za blagor dežele, v kteri je človek rojen, v kteri starši, bratji in mile sestrice prebivajo; v ljubezni domovine se vse zjedini. Tako obstoji tudi na Dunaju ,,slovenski zbor``, kteriga udji imajo vsi dolžnost, z besedo in djanjem pripomoči zbora namen doseči. Kdo bi z veseljem za blagor domovine mile vsiga ne daroval? -- Namen tega zbora je speljati: 1. Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,Slovenja`` zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti. Zloga moč rodi; mi bi zamogli toljko bolj krepko Cesarja braniti, toljko bolj močni steber njegovega prestola biti. Bog ve, ako mu se bode pred ko mislimo, naše pomoči potreba. Kar korist Slovencov zadene, kteri jih po tem zjedinjenji čaka, vsako sam lahko presodi. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. Večna pravica nam kaže, da imajo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, govoriti, da so imeli Evropejci pravico, vboge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati. Človek, božja podoba, nima nikdar služen drugiga človeka biti. Toliko bolj gerdo ravna, božjo podobo in božjo voljo z nogami tare tisti narod, kteri druge narode, zapopadek toljko oseb, zatira in v jekleni jarm britke sužnosti vprega. Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato tirjamo za nas večne pravice. Kar potrebo našiga jezika zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal. Naš Cesar nam je vstavo dovolil. Nič se ne more brez dovoljenja naših poročnikov in Cesarja storiti. Nemci nas hočejo, brez da bi nas bili vprašali, v svojo oblast vpestiti. Zakaj pa Nemci našiga cesarstva tako silijo, se z drugimi Nemci tako zjediniti, da bi imeli enega poglavarja, en zbor? -- Nemci tako le pravijo: Veliki del prebivavcov Austrijanskiga cesarstva je slavjanski. Ako zdaj ne storimo, da se ne samo mi, ampak tudi ti Slavjani nemškimu zboru podveržemo, bode Austrijansko cesarstvo kmalo Slavjansko: ako se pa vsi nemškimu zboru podveržemo, nas bode Nemcov zedinjenih, veliko več kakor Slavjanov, in zopet jih bodemo zatirali. Zakaj drugi Nemci zunaj Austrijanskiga cesarstva tako silijo, vse Austrijanske dežele pod svojo oblast dobiti? 1. Kdor nemške novice bere, mu je znano, da se jih iz Nemškiga vsako leto veliko v Ameriko preseli, ker v nemških deželah je že toljko ljudi, da jih ne morejo več rediti. Zdavnej že so bile nemške vošila, take nemške naseljovavce namesto v Ameriko v dežele preko Donave poslati, da bi 2. njih oblast po takimu naselovanju do černiga morja razširili, in Terst, kteriga imenujejo glavo Nemšine, vgotovili. To vgotovljenje, mislijo, jim ne bode odšlo, če bode vse Austrijanske dežele od nemškiga zbora v Frankfurtu postave dobivale. Nemci bodo našo Slovenjo naselili, in naše mile brate Slovence zaterli. Ker vbraniti bi se našim poročnikom ne bilo mogoče; koga bo tako majhno število, kakor bode njih, proti toljkim, kakor bode Nemcov, zamoglo? 3. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasih našiga ljubiga jezika peti, --- zopet bi mogli v šolah slovenski mladenči z nemšino čas zgubovati --- dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne spreobernili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkriževati, kterih bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopavati i. t. d. 4. Naš Cesar bi mogel biti nemškimu cesarju, nemškimu zboru podveržen. Kaj bi bilo z njegovo sovrénite, kaj z njegovo močjo? On bi ne imel svoje vojske, on bi ne mogel postav dajati, ampak iz Frankfurta bi mu bile nasiljene. Čimu je tega potreba? Alj ni Austrijansko cesarstvo za-se zadosti močno? Slavjani v temu ne dvomijo; alj Nemci jih hočejo v nemški jarm vpresti. Hočejo zdaj cesarja postaviti nemške edinosti in nemške moči; pa zdaj iz Bastadta Pavarske vojšake preganjajo. Nemci pravijo, da se mora Austrija na njih operati, da bode zamogla obstati, in glejte! naš cesar zdaj vojšake Nemcam k pomoči pošilja. Čujte! Nemci so toljko vpili od nemške edinosti in nemške moči! --- Dani Šlezvig-Holštajnerje v vojski pobivajo, alj Nemca jim ni bilo k pomoči! Kakošno pomoč bi imeli še le mi Slavjani od njih pričakovati, ako svojim nemškim bratam na Šlezvig-Holštajnskima le z upitjem pomagajo; kadar pa čas pride za delati, druge narode k delu kličejo? Na Dunaju se bere v novicah in po ulicah nabito: pojte Ogri, pojte Austrijani! Holštajncam pomagat! O neizreklive neumnost tistih, kteri pravijo, Austrijanski Cesar mora od Nemcov rešitve iskati!!! Mi pa rečemo: Austrijanski Cesar nej v svojih deželah rešitve iše, in zmiraj jo bode našel, mi nismo obupali. Nemci hočejo že zdaj od nas pomoč, kaj pa ko bi jim Rus alj Francoz na vrat prišel? --- Zgodba kaže, kako so jo Nemci pod Napoleonam vozili, in kdo jih je rešil? Nikdar ne bodo Austrijani takimu ljudstvu podložni: ako pa nemško ljudstvo edinosti hoče, kakor pravi iz ljubezni do svojih rojakov, naj se našimu Cesarju podverže. Ako se Rusov in Francozov Nemci bojijo, naj z nami, kakor z svobodnim narodam, se sklenejo, da bodemo eden drugimu proti vsakemu sovražniku pomagali; alj njim podložni ne bodemo nikdar. Alj Nemci na Laškim pomagajo? Alj Nemci, kteri Slovencov še po imenu ne poznajo, bolj vedo, kaj nam je potrebno in koristno, kakor mi, da bi šli v Frankfurt postav iskat? Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden drugiga; zjedinjena moč bode se vsimu serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi in vse za Slovenjo; mi sami v Beču take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči! V Beču (na Dunaju) 20. maliga travna 1848. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. 20 36 2006-06-08T22:42:26Z Romanm 7 Sem [[:w:sl:Uporabnik:Romanm|Roman Maurer]], do zdaj bolj dejaven v Wikipediji. == Osebni zaznamki == * [[Program Zedinjene Slovenije]] 37 2006-06-10T07:49:54Z Romanm 7 /* Osebni zaznamki */ [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]] Sem [[:w:sl:Uporabnik:Romanm|Roman Maurer]], do zdaj bolj dejaven v Wikipediji. == Osebni zaznamki == * [[Program Zedinjene Slovenije]] * [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]] 46 2006-06-12T21:14:41Z Romanm 7 /* Osebni zaznamki */ ustava SFRJ Sem [[:w:sl:Uporabnik:Romanm|Roman Maurer]], do zdaj bolj dejaven v Wikipediji. == Osebni zaznamki == * [[Program Zedinjene Slovenije]] * [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]] * [[Odlok o razglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] 21 38 2006-06-10T07:51:00Z Romanm 7 prepisal z letaka, objavljenega v knjigi "Od držav na Slovenskem do slovenske države" Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo z dne 1. decembra 1918.<br/> Objavilo: Predsedstvo Narodnega veča v Zagrebu, 4. decembra 1918.<br/> Izvirnik hrani: Arhiv Republike Slovenije, AS 1194, Zbirka plakatov, letakov in koledarjev, 1/5. ---- Narodu države SHS! Pred malo dnevi si vrgel raz sebe tuji jarem. Da pa boš gospodar v svoji hiši, da boš tudi nezlomljiv v boju zoper vse poizkuse, da bi zopet prišel pod tuji jarem, je bilo potrebno, da združiš vso svojo moč, vse svoje sile, da se združiš z brati iste krvi in istega jezika ter tako ujedinjen, velik in močen kljubuješ vsem svojim sovražnikom. To je storilo tudi tvoje Narodno veče, na katero si doslej gledal z največjo zaupnostjo. Narodno veče je izpolnilo sanje tvojih velikih sinov, izvršilo delo narodnega ujedinjenja, za katerim si stremil. Dne 24. novembra t.l. je sklenilo Narodno veče v Zagrebu, da se vse krajine, v katerih živi naš troimenski narod in ki so do zdaj ječale pod tujim jarmom, združijo v eno državo s slavnima kraljevinama Srbijo in Črno goro, in dne 1. decembra t.l. so ta sklep izvršili odposlanci Narodnega veča, ko so v Belgradu Njega Visokosti prestolonasledniku Aleksandru izročili nastopno adreso: Vaša kraljevska visokost! Čutimo se srečne, da moremo v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo kraljevsko Visokost v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni borbi z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega ujedinjenja. Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije izvedli preobrat in začasno konstituirali nezavisno narodno državo, prožeti z idejo narodnega edinstva in oprti na veliko načelo demokracije, ki stremi za tem, da vsak narod sam odločuj o svoji usodi, so izrekli že v izjavi Narodnega veča z dne 19. oktobra, da žele in hočejo, naj se združijo s Srbijo in Črno goro v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi obsezala vse sklopljeno ozemlje južnih Slovanov. Da se ta misel udejstvi, je sklenilo Narodno veče v svoji seji z dne 24. novembra, da proglaša ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v edinstveno državo, in je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašo kraljevsko Visokost, da vam ta sklep Narodnega veča sporoči uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega veča je, da vladarsko oblast na vsem ozemlju zdaj edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršuj Njega Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njega imenu kot regent Vaša kraljevska Visokost in obenem da se sporazumno z vlado Vaše kraljevske Visokosti in predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Črni gori osnuj edinstvena parlamentarna vlada v območju Jugoslovanske države ob edinstvenem narodnem predstavništvu. Vaša kraljevska visokost! Želja Narodnega veča bi bila, da se z ozirom na provizorno stanje to začasno narodno predstavništvo osnuj sporazumno z Narodnim večem in s predstavniki naroda kraljevine Srbije ter da se po modernih parlamentarnih načelih določi odgovornost državne vlade temu narodnemu predstavništvu, ki naj ostane zbrano do konstituante, da se tako popolnoma izrazi načelo ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade. Iz istega razloga bi ostali v moči pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom. V tej prehodni dobi bi bilo treba po našem mnenju ustvariti pogoje za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša vlada bi morala v to svrho zlasti pripraviti konstituanto, ki bi bila po stavljenem predlogu Narodnega veča izbrana na podstavi splošne, enake, direktne, tajne in proporcijonalne volilne pravice ter bi se sestala najkasneje čez šest mesecev po sklenjenem miru. V tem zgodovinskem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko Visokost kot predstavniki naroda z vsega ozemlja južnih Slovanov v bivši avstro-ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konstatirati, da so velike in dragocene dele našega narodnega območja zasedle čete kraljevine Italije, ki je sicer zaveznica s silami Sporazuma in s katero želimo živeti v dobrih prijateljskih odnošajih, toda nismo voljni priznati upravičenosti kakršnihkoli dogovorov, niti ne londonskega, po katerem bi bili na kvar nacijonalnemu načelu in principu samoodločbe prisiljeni, da bi del našega naroda odstopili v sestav tuje države. Posebno opozarjamo Vašo kraljevsko Visokost na to, da italijanska okupacijska uprava prestopa meje in pooblastila, ki so jih določili tudi sami pogoji za premirje, sklenjeni z glavnim poveljništvom bivše avstro-ogrske vojske kesneje, nego se je to ozemlje proglasilo za nezavisen in integralen del države SHS, o čemer hočemo vladi Vaše kraljeve Visokosti predložiti potrebne dokaze. A s popolnim prepričanjem dajemo izraza svoji nadi, da se Vaša kraljevska Visokost zavzame skupno z vsem našim narodom, da se definitivne meje naše države označijo tako, da bodo v skladu z našimi etnografskimi mejami in z uporabo načela narodne samoodločbe, proklamiranem po predsedniku Združenih ameriških držav Wilsonu in po vseh silah Sporazuma. Naj živi Njega kraljevsko Visočanstvo kralj Peter! Naj živi Vaša kraljevska Visokost! Naj živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrvaško-slovenski narod! Naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija! Nato je odgovoril Njega Visokost regent Aleksander: Gospodje odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov, pristojnega predstavnika široke naše narodne misli, in Vaše izporočilo njegovega historičnega sklepa z dne 24. novembra, s katerim se proglaša državno ujedinjenje vsega naroda in vse naše mile, izmučene, ali slavne domovine, me je napolnilo z globoko radostjo. Sprejemajoč to izporočilo, sem uverjen, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, zakaj edino z njim končno udejstvujem ono, kar so najboljši sinovi naše krvi, vse troje vere, vseh trojih imen, na obeh straneh Dunava, Save in Drine, začeli pripravljati že za vlade blagopokojnega mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in stremljenjem mojega naroda, ter v imenu Njega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta veliki historični čin bodi najboljša nagrada tako odločnosti Vaši in Vaših častnih tovarišev v Narodnem veču in vseh Vaših sotrudnikov, ki ste s smelim prevratom otresli raz sebe tuji jarem, kakor tudi visoko razviti zavesti in prinesenim velikim žrtvam vseh delov naroda, ki jih predstavlja Veče. Takisto bodi današnji veliki čin najlepši venec na slavnih grobovih mojih častnikov in vojakov, padlih za svobodo, in najdivnejša kita na prsih njih srečnejših vojnih tovarišev, ki so doživeli z menoj, da so izvojevali zmago nad silnim sovražnikom z veliko in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov. Slavo pridobljenih zmag dele z mojimi starimi bojniki dični boritelji jugoslovanskih oddelkov v moji vojski. Vsi ti so pohiteli k Vam, a Vi ste jih sprejeli tako, kakor se sprejemajo samo bratje. Hvala za tak sprejem v imenu moje vojske, hvala Vam za polet, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Njega Veličanstvu kralju Petru I. in meni. Zagotavljati morem Vas in Narodno veče, čigar pooblaščenci ste, zagotavljati morem vse Vaše, vse svoje brate, slovenske, hrvaške in srbske, katerih voljo in misli predstavljate, da se bomo jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in njen narod, vedno in povsod dali voditi samo po globoki, neskaljeni ljubezni bratovskega srca do vsakega interesa, do vseh svetinj, dragih dušam tistih, v katerih imenu ste prišli k meni. V zmislu želja in načrtov, ki ste mi jih izvolili predložiti in katere jaz in moja vlada osvojujemo popolnoma, ukrene vlada takoj, da se čim prej uresniči vse tisto, kar ste predlagali, tako glede prehodne in začasne dobe, dokler se ne sestane in ne konča svojega dela velika ustavotvorna skupščina, kakor za volitev in sestavo te skupščine. Zvest zgledu in naročilu, ki ga imam od svojega vzvišenega očeta, bom kralj samo svobodnim meščanom države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ostanem vedno zvest velikim ustavnim, parlamentarnim in širokodemokratskim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Zategadelj bom iskal Vašega sodelovanja pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno domovino, in ta vlada bo v stalni zvezi - najprej z Vami, potem z narodnim predstavništvom ter bo delala z njim in bo njemu odgovorna. Z njim in vsem narodom bo imela ta vlada za prvo nalogo poskrbeti za to, da se bodo meje naše države strinjale z etnografskimi mejami celokupnega našega naroda. Skupno z Vami se smem upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenijo naše stališče, zakaj to stališče se strinja z načeli, ki so jih proglasili sami in za katerih zmago so prelili toliko dragocene svoje krvi, po mojem prepričanju se delo osvoboditve sveta ne okrne s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših vrlih, naprednih in prosvetljenih bratov. Istotako upam, da se bo naše stališče vpoštevalo tudi v ukrepih same vlade kraljevine Italije, zakaj ta se ima za postanek svojega bitja zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi minulega stoletja. Lahko rečemo, da najde italijanski narod v spoštovanju teh načel in izročil, v uvaževanju našega prijateljstva in dobrega sosedstva več prave blaginje in varnosti, nego če uresniči londonski dogovor, ki je bil podpisan brez nas in ki ni bil nikoli priznan po nas ter sklenjen v razmerah, ko se še ni računalo s propastjo Avstro-Ogrske ter je od takrat mnogo nekdanjih obzirov postalo brezpredmetnih. V tem in vsem drugem delovanju se nadejam, da ostane naš narod do konca složen in močan, da stopi v novo življenje vedrega in ponosnega čela, vreden dosežene veličine in sreče, ki ga čaka. Spoštovani gospodje odposlanci, prosim Vas, da mojo vladarsko besedo in moj pozdrav sporočite vsem mojim milim bratom širom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije. Živel ves narod srbski-hrvaški-slovenski! Bodi nam vsekdar srečno in slavno naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! --- Narod! Ta iskreni odgovor junaškega sina tvoje krvi in tvojega jezika, ki mu je poverjena vladarska oblast v tvoji državi, ti dajo zanesljivo poroštvo, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev država najširše svobode, največje pravice in popolne enakopravnosti. Narod! Pod močnim žezlom slavnega rodu Karagjorgjevićev upravičeno z največjim zaupanjem gledaš v lepšo svojo bodočnost. Zato se z dnem proglasitve narodnega ujedinjenja začenja zate nova doba, doba sreče in svobode, doba, ko narod Srbov, Hrvatov in Slovencev s ponosom lahko stopi v kolo drugih velikih prosvetljenih narodov. Narod! Uverjeni, da iz globine srca pozdraviš ta veliki sklep svojega Narodnega veča, ti kličemo: Bodi srečna in slavna velika naša država Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živel novi kralj Peter, živel novi prestolonaslednik Aleksander! Živela lepa naša ujedinjena Jugoslavija! Predsedništvo Narodnega veča: Pavelić s. r. Pribičević s. r. Katoliška Tiskarna v Ljubljani 1819 18 62 2006-06-12T22:40:17Z Romanm 7 drobni interwiki Akt združitve [[:w:sl:Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s Kraljevino [[:w:sl:Srbija|Srbijo]] z dne 1. decembra 1918.<br/> Objavilo: Predsedstvo Narodnega veča v Zagrebu, 4. decembra 1918.<br/> Izvirnik hrani: Arhiv Republike Slovenije, AS 1194, Zbirka plakatov, letakov in koledarjev, 1/5. ---- '''Narodu države SHS!''' Pred malo dnevi si vrgel raz sebe tuji jarem. Da pa boš gospodar v svoji hiši, da boš tudi nezlomljiv v boju zoper vse poizkuse, da bi zopet prišel pod tuji jarem, je bilo potrebno, da združiš vso svojo moč, vse svoje sile, da se združiš z brati iste krvi in istega jezika ter tako ujedinjen, velik in močen kljubuješ vsem svojim sovražnikom. To je storilo tudi tvoje Narodno veče, na katero si doslej gledal z največjo zaupnostjo. Narodno veče je izpolnilo sanje tvojih velikih sinov, izvršilo delo narodnega ujedinjenja, za katerim si stremil. Dne 24. novembra t.l. je sklenilo Narodno veče v Zagrebu, da se vse krajine, v katerih živi naš troimenski narod in ki so do zdaj ječale pod tujim jarmom, združijo v eno državo s slavnima kraljevinama Srbijo in Črno goro, in dne 1. decembra t.l. so ta sklep izvršili odposlanci Narodnega veča, ko so v Belgradu Njega Visokosti prestolonasledniku Aleksandru izročili nastopno adreso: '''Vaša kraljevska visokost!''' Čutimo se srečne, da moremo v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo kraljevsko Visokost v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni borbi z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega ujedinjenja. Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije izvedli preobrat in začasno konstituirali nezavisno narodno državo, prožeti z idejo narodnega edinstva in oprti na veliko načelo demokracije, ki stremi za tem, da vsak narod sam odločuj o svoji usodi, so izrekli že v izjavi Narodnega veča z dne 19. oktobra, da žele in hočejo, naj se združijo s Srbijo in Črno goro v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi obsezala vse sklopljeno ozemlje južnih Slovanov. Da se ta misel udejstvi, je sklenilo Narodno veče v svoji seji z dne 24. novembra, da proglaša ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v edinstveno državo, in je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašo kraljevsko Visokost, da vam ta sklep Narodnega veča sporoči uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega veča je, da vladarsko oblast na vsem ozemlju zdaj edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršuj Njega Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njega imenu kot regent Vaša kraljevska Visokost in obenem da se sporazumno z vlado Vaše kraljevske Visokosti in predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Črni gori osnuj edinstvena parlamentarna vlada v območju Jugoslovanske države ob edinstvenem narodnem predstavništvu. '''Vaša kraljevska visokost!''' Želja Narodnega veča bi bila, da se z ozirom na provizorno stanje to začasno narodno predstavništvo osnuj sporazumno z Narodnim večem in s predstavniki naroda kraljevine Srbije ter da se po modernih parlamentarnih načelih določi odgovornost državne vlade temu narodnemu predstavništvu, ki naj ostane zbrano do konstituante, da se tako popolnoma izrazi načelo ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade. Iz istega razloga bi ostali v moči pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom. V tej prehodni dobi bi bilo treba po našem mnenju ustvariti pogoje za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša vlada bi morala v to svrho zlasti pripraviti konstituanto, ki bi bila po stavljenem predlogu Narodnega veča izbrana na podstavi splošne, enake, direktne, tajne in proporcijonalne volilne pravice ter bi se sestala najkasneje čez šest mesecev po sklenjenem miru. V tem zgodovinskem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko Visokost kot predstavniki naroda z vsega ozemlja južnih Slovanov v bivši avstro-ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konstatirati, da so velike in dragocene dele našega narodnega območja zasedle čete kraljevine Italije, ki je sicer zaveznica s silami Sporazuma in s katero želimo živeti v dobrih prijateljskih odnošajih, toda nismo voljni priznati upravičenosti kakršnihkoli dogovorov, niti ne londonskega, po katerem bi bili na kvar nacijonalnemu načelu in principu samoodločbe prisiljeni, da bi del našega naroda odstopili v sestav tuje države. Posebno opozarjamo Vašo kraljevsko Visokost na to, da italijanska okupacijska uprava prestopa meje in pooblastila, ki so jih določili tudi sami pogoji za premirje, sklenjeni z glavnim poveljništvom bivše avstro-ogrske vojske kesneje, nego se je to ozemlje proglasilo za nezavisen in integralen del države SHS, o čemer hočemo vladi Vaše kraljeve Visokosti predložiti potrebne dokaze. A s popolnim prepričanjem dajemo izraza svoji nadi, da se Vaša kraljevska Visokost zavzame skupno z vsem našim narodom, da se definitivne meje naše države označijo tako, da bodo v skladu z našimi etnografskimi mejami in z uporabo načela narodne samoodločbe, proklamiranem po predsedniku Združenih ameriških držav Wilsonu in po vseh silah Sporazuma. Naj živi Njega kraljevsko Visočanstvo kralj Peter! Naj živi Vaša kraljevska Visokost! Naj živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrvaško-slovenski narod! Naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija! Nato je odgovoril Njega Visokost regent Aleksander: '''Gospodje odposlanci!''' Vaš prihod v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov, pristojnega predstavnika široke naše narodne misli, in Vaše izporočilo njegovega historičnega sklepa z dne 24. novembra, s katerim se proglaša državno ujedinjenje vsega naroda in vse naše mile, izmučene, ali slavne domovine, me je napolnilo z globoko radostjo. Sprejemajoč to izporočilo, sem uverjen, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, zakaj edino z njim končno udejstvujem ono, kar so najboljši sinovi naše krvi, vse troje vere, vseh trojih imen, na obeh straneh Dunava, Save in Drine, začeli pripravljati že za vlade blagopokojnega mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in stremljenjem mojega naroda, ter v imenu Njega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta veliki historični čin bodi najboljša nagrada tako odločnosti Vaši in Vaših častnih tovarišev v Narodnem veču in vseh Vaših sotrudnikov, ki ste s smelim prevratom otresli raz sebe tuji jarem, kakor tudi visoko razviti zavesti in prinesenim velikim žrtvam vseh delov naroda, ki jih predstavlja Veče. Takisto bodi današnji veliki čin najlepši venec na slavnih grobovih mojih častnikov in vojakov, padlih za svobodo, in najdivnejša kita na prsih njih srečnejših vojnih tovarišev, ki so doživeli z menoj, da so izvojevali zmago nad silnim sovražnikom z veliko in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov. Slavo pridobljenih zmag dele z mojimi starimi bojniki dični boritelji jugoslovanskih oddelkov v moji vojski. Vsi ti so pohiteli k Vam, a Vi ste jih sprejeli tako, kakor se sprejemajo samo bratje. Hvala za tak sprejem v imenu moje vojske, hvala Vam za polet, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Njega Veličanstvu kralju Petru I. in meni. Zagotavljati morem Vas in Narodno veče, čigar pooblaščenci ste, zagotavljati morem vse Vaše, vse svoje brate, slovenske, hrvaške in srbske, katerih voljo in misli predstavljate, da se bomo jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in njen narod, vedno in povsod dali voditi samo po globoki, neskaljeni ljubezni bratovskega srca do vsakega interesa, do vseh svetinj, dragih dušam tistih, v katerih imenu ste prišli k meni. V zmislu želja in načrtov, ki ste mi jih izvolili predložiti in katere jaz in moja vlada osvojujemo popolnoma, ukrene vlada takoj, da se čim prej uresniči vse tisto, kar ste predlagali, tako glede prehodne in začasne dobe, dokler se ne sestane in ne konča svojega dela velika ustavotvorna skupščina, kakor za volitev in sestavo te skupščine. Zvest zgledu in naročilu, ki ga imam od svojega vzvišenega očeta, bom kralj samo svobodnim meščanom države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ostanem vedno zvest velikim ustavnim, parlamentarnim in širokodemokratskim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Zategadelj bom iskal Vašega sodelovanja pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno domovino, in ta vlada bo v stalni zvezi - najprej z Vami, potem z narodnim predstavništvom ter bo delala z njim in bo njemu odgovorna. Z njim in vsem narodom bo imela ta vlada za prvo nalogo poskrbeti za to, da se bodo meje naše države strinjale z etnografskimi mejami celokupnega našega naroda. Skupno z Vami se smem upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenijo naše stališče, zakaj to stališče se strinja z načeli, ki so jih proglasili sami in za katerih zmago so prelili toliko dragocene svoje krvi, po mojem prepričanju se delo osvoboditve sveta ne okrne s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših vrlih, naprednih in prosvetljenih bratov. Istotako upam, da se bo naše stališče vpoštevalo tudi v ukrepih same vlade kraljevine Italije, zakaj ta se ima za postanek svojega bitja zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi minulega stoletja. Lahko rečemo, da najde italijanski narod v spoštovanju teh načel in izročil, v uvaževanju našega prijateljstva in dobrega sosedstva več prave blaginje in varnosti, nego če uresniči londonski dogovor, ki je bil podpisan brez nas in ki ni bil nikoli priznan po nas ter sklenjen v razmerah, ko se še ni računalo s propastjo Avstro-Ogrske ter je od takrat mnogo nekdanjih obzirov postalo brezpredmetnih. V tem in vsem drugem delovanju se nadejam, da ostane naš narod do konca složen in močan, da stopi v novo življenje vedrega in ponosnega čela, vreden dosežene veličine in sreče, ki ga čaka. Spoštovani gospodje odposlanci, prosim Vas, da mojo vladarsko besedo in moj pozdrav sporočite vsem mojim milim bratom širom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije. Živel ves narod srbski-hrvaški-slovenski! Bodi nam vsekdar srečno in slavno naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! --- Narod! Ta iskreni odgovor junaškega sina tvoje krvi in tvojega jezika, ki mu je poverjena vladarska oblast v tvoji državi, ti dajo zanesljivo poroštvo, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev država najširše svobode, največje pravice in popolne enakopravnosti. Narod! Pod močnim žezlom slavnega [[:w:sl:Karađorđevići|rodu Karagjorgjevićev]] upravičeno z največjim zaupanjem gledaš v lepšo svojo bodočnost. Zato se z dnem proglasitve narodnega ujedinjenja začenja zate nova doba, doba sreče in svobode, doba, ko narod Srbov, Hrvatov in Slovencev s ponosom lahko stopi v kolo drugih velikih prosvetljenih narodov. Narod! Uverjeni, da iz globine srca pozdraviš ta veliki sklep svojega Narodnega veča, ti kličemo: Bodi srečna in slavna velika naša država Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živel novi kralj Peter, živel novi prestolonaslednik Aleksander! Živela lepa naša ujedinjena Jugoslavija! Predsedništvo Narodnega veča: Pavelić s. r. Pribičević s. r. Katoliška Tiskarna v Ljubljani 1819 18 22 41 2006-06-10T09:12:10Z 193.77.235.109 Pravilen naslov bi moral biti Zedinjena Slovenija in ne program Zedinjena Slovenija. --[[Uporabnik:193.77.235.109|193.77.235.109]] 09:12, 10 junij 2006 (UTC) 44 2006-06-10T09:21:29Z Romanm 7 [[Pogovor:Program Zedinjene Slovenije]] moved to [[Pogovor:Zedinjena Slovenija]]: kot je predlagal nekdo na pogovorni strani Pravilen naslov bi moral biti Zedinjena Slovenija in ne program Zedinjena Slovenija. --[[Uporabnik:193.77.235.109|193.77.235.109]] 09:12, 10 junij 2006 (UTC) 23 43 2006-06-10T09:21:29Z Romanm 7 [[Program Zedinjene Slovenije]] moved to [[Zedinjena Slovenija]]: kot je predlagal nekdo na pogovorni strani #REDIRECT [[Zedinjena Slovenija]] 24 45 2006-06-10T09:21:29Z Romanm 7 [[Pogovor:Program Zedinjene Slovenije]] moved to [[Pogovor:Zedinjena Slovenija]]: kot je predlagal nekdo na pogovorni strani #REDIRECT [[Pogovor:Zedinjena Slovenija]] 25 47 2006-06-12T21:18:08Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odlok o razglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]], poskeniral in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} Na podlagi 3. točke ustavnega amandmaja XII in tretjega odstavka 3. točke ustavnega amandmaja XXXII je sprejel Zbor narodov Zvezne skupščine na seji 21. februarja 1974 <center><big>'''ODLOK'''</big></center> <center><big>'''O RAZGLASITVI USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> (Odlok in besedilo ustave SFRJ sta objavljena v "Uradnem listu SFRJ" št. 9 z dne 21. februarja 1974.) Razglaša se [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], ki jo je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 22. januarja 1974, na seji Gospodarskega zbora dne 31. januarja 1974, na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 30. januarja 1974, na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. januarja 1974 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 31. januarja 1974 in h kateri so dale soglasje skupščine socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, in sicer: Skupščina Socialistične republike Bosne in Hercegovine na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Črne gore na seji dne 6. februarja 1974, Sabor Socialistične republike Hrvatske na seji dne 8. februarja 1974, Sobranje Socialistične republike Makedonije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Srbije na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo na seji dne 13. februarja 1974 in Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine na seji dne 8. februarja 1974. Zbor narodov AS št. 653.<br> [[sl:Beograd|Beograd]], 21. februarja 1974. Predsednik<br> Zbor narodov:<br> Mika Špiljak s. r. 58 2006-06-12T22:09:32Z Romanm 7 tn. {{Ustava SFRJ 1974}} Na podlagi 3. točke ustavnega amandmaja XII in tretjega odstavka 3. točke ustavnega amandmaja XXXII je sprejel Zbor narodov Zvezne skupščine na seji 21. februarja 1974 <center><big>'''ODLOK'''</big></center> <center><big>'''O RAZGLASITVI USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> (Odlok in besedilo ustave SFRJ sta objavljena v "Uradnem listu SFRJ" št. 9 z dne 21. februarja 1974.) Razglaša se [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], ki jo je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 22. januarja 1974, na seji Gospodarskega zbora dne 31. januarja 1974, na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 30. januarja 1974, na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. januarja 1974 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 31. januarja 1974 in h kateri so dale soglasje skupščine socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, in sicer: Skupščina Socialistične republike Bosne in Hercegovine na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Črne gore na seji dne 6. februarja 1974, Sabor Socialistične republike Hrvatske na seji dne 8. februarja 1974, Sobranje Socialistične republike Makedonije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Srbije na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo na seji dne 13. februarja 1974 in Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine na seji dne 8. februarja 1974. Zbor narodov AS št. 653.<br> [[:w:sl:Beograd|Beograd]], 21. februarja 1974. Predsednik<br> Zbor narodov:<br> Mika Špiljak s. r. 26 48 2006-06-12T21:29:44Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Uvodni del]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} Izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da so delavci in kmetje ter napredni ljudje vseh narodov in narodnosti [[:w:sl:Jugoslavija|Jugoslavije]], združeni v Narodnoosvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v [[:w:sl:narodnoosvobodilna vojna|narodnoosvobodilni vojni]] in [[:w:sl:socializem|socialistični]] [[:w:sl:revolucija|revoluciji]] zrušili stari razredni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, in začeli ustvarjati družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje, vsak narod in vsaka narodnost posebej in vsi skupaj pa našli možnosti za svoboden in vsestranski razvoj; upoštevajoč, da so z razvojem materialne osnove države in socialističnih družbenih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki zahtevajo ustrezne spremembe ustave [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] iz leta 1963, in da so bile določene te ustave na posameznih področjih že spremenjene z ustavnimi amandmaji v letih 1967, 1968 in 1971; v težnji, da se učvrstijo in še naprej razvijejo dosežene revolucionarne pridobitve, da se utrdita pravica in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot celote in da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih [[:w:sl:demokracija|demokratičnih]] odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi [[:w:sl:komunizem|komunistične]] družbe; izhajajoč tudi iz potrebe, da se z novo [[:w:sl:ustava|ustavo]] Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki poleg novih sprememb obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do XLII, utrdi ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih - Zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin <center>'''sprejema'''</center> <center><big>'''[[:w:sl:ustava|USTAVO]] [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE]]'''</big></center> Vsebina: * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela|Uvodni del - Temeljna načela]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|Prvi del - Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|Prvi del - Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev|Drugi del - Družbena ureditev]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije|Tretji del - Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije|Četrti del - Organizacija federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije|Peti del - Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe|Šesti del - Prehodne in končne določbe]] 68 2006-06-28T11:29:17Z El Cazangero 9 duplo {{Ustava SFRJ 1974}} Izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da so delavci in kmetje ter napredni ljudje vseh narodov in narodnosti [[:w:sl:Jugoslavija|Jugoslavije]], združeni v Narodnoosvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v [[:w:sl:narodnoosvobodilna vojna|narodnoosvobodilni vojni]] in [[:w:sl:socializem|socialistični]] [[:w:sl:revolucija|revoluciji]] zrušili stari razredni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, in začeli ustvarjati družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje, vsak narod in vsaka narodnost posebej in vsi skupaj pa našli možnosti za svoboden in vsestranski razvoj; upoštevajoč, da so z razvojem materialne osnove države in socialističnih družbenih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki zahtevajo ustrezne spremembe ustave [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] iz leta 1963, in da so bile določene te ustave na posameznih področjih že spremenjene z ustavnimi amandmaji v letih 1967, 1968 in 1971; v težnji, da se učvrstijo in še naprej razvijejo dosežene revolucionarne pridobitve, da se utrdita pravica in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot celote in da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih [[:w:sl:demokracija|demokratičnih]] odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi [[:w:sl:komunizem|komunistične]] družbe; izhajajoč tudi iz potrebe, da se z novo [[:w:sl:ustava|ustavo]] Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki poleg novih sprememb obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do XLII, utrdi ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih - Zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin <center>'''sprejema'''</center> <center><big>'''[[:w:sl:ustava|USTAVO]] [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE]]'''</big></center> Vsebina: * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela|Uvodni del - Temeljna načela]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|Prvi del - Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev|Drugi del - Družbena ureditev]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije|Tretji del - Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije|Četrti del - Organizacija federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije|Peti del - Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe|Šesti del - Prehodne in končne določbe]] 27 49 2006-06-12T21:31:57Z Romanm 7 <div class="floatright" style="border: 1px solid #ffaacc; padding: 0.5em; background-color: #fff4fa"> <center>'''[[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava SFRJ]]'''</center> [[Odlok o razglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustavni odlok]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Predgovor in vsebina]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela|Temeljna načela]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|I. SFRJ]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev|II. Družbena ureditev]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije|III. Odnosi v federaciji]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije|IV. Organizacija federacije]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije|V. Sprememba ustave]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe|VI. Prehodne in končne določbe]]<br> </div> 28 50 2006-06-12T21:34:17Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Uvodni del]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''UVODNI DEL</big></center> <center><big>'''TEMELJNA NAČELA'''</big></center> ==I== Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, združili v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvarili socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri v interesu vsakega naroda in vsake narodnosti posebej in vseh skupaj uresničujejo in zagotavljajo: * socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema; * nacionalno svobodo in neodvisnost; * bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; enotne interese delavskega razreda in solidarnosti delavcev in vseh delovnih ljudi; * svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe; * združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi; * sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti; * združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva. Delovni ljudje ter narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami in - kadar to v skupnem interesu določa ta ustava - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije skladno s to ustavo ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote. ==II== Socialistična družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnima proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja: da s tem; ko dela s sredstvi v družbeni lastnini ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebajne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi najpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge: * družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih; * osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi; * pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve; * pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: "Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu", in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za svoje in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; * ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih; * svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti; * demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic; * enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo. Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi. Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ta ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi. ==III== Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesa in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti. Z družbeno lastnino produkcijskih sredstev in drugih delovnih-sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi samovoljno določati pogojev za delitev Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev. O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka. Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširja.nje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova za ohranjanje in razvoj družbe - za družbeno reprodukcijo, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela. Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednimi povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga. Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek, dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega; prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodeluje,jo tako da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno: da odločajo o rezultatih lastnega živega in minulega dela v celoti teh odnosov. Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih. S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak,družbenoekonomski položaj; kot ga imajo drugi delavci v združenem delu. Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti- samoupravne interesne skupnosti, V katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Delovni ljudje, ki samostojna opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Kmetje, ki uživajo s to ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Sodalistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela -in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi zboljševanja njihovih delovnih pogojev in življenjskih razmer. Za organizirano vključevanje kmetov v socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi dražbenih sredstev in družbenega dela; pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti: Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije; izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in dela delovnih ljudi in kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v splošnem interesu posveča posebna pozornost hitrejšem razvoju proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v ta namen zagotavljajo potrebna sredstva in sprejemajo drugi ukrepi. Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabljali možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose ter obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji. ==IV== V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi. Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo: * z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov; * z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti; * s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem; * z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja; * z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; * z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; * z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, z odgovornostjo organov oblasti in samoupravljanja, z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije; * s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom nad delom nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih; * z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti; * z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitične organizacije; * s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ha v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Da bi si zagotovili pogoje za življenje in delo ter družben razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela tez drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti. Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnost h ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi skupščinam odgovorni organi. Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami. Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih; varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeni red. Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost, in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene s to ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju funkcije oblasti: Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato: da varujejo ustavno ureditev, samoupravne Pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjska varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj. Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe. ==V== Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva, Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbe. Socialistična družba zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, ki jih določa ta ustava. Vsakršna dejavnost, ki bi kratila te svoboščine in pravice človeka in občana, bi bila v nasprotju z interesi socialistične družbe. Izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost. Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti; enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosu delovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo In odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu. Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost. Za varstvo in zboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družba možnosti za ohranitev razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov. ==VI== Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja. ==VII== V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov; ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, opira Socialistična federativna republika Jugoslavija svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti: V svojih mednasodnih odnosih se Socialistična federativna republika Jugoslavija ravna po načelih ustanovne listine Združenih narodov, izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, ki jim pripada. Pri uresničevanju teh načel se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema: * za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki prispevajo k utrjevanju miru, h krepitvi vzajemnega spoštovanja, enakopravnosti in prijateljstva med nasodi in državami ter k njihovemu zbliževanju, za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin, za svobodo medsebojnega obveščanja in za razvijanje drugih odnosov, ki prispevajo k uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov držav, narodov in ljudi, posebej pa k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in sploh k družbenemu napredku, za preseganje blokovske razdelitve sveta, za zavračanje sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih ter za resnično splošno in popolno razorožitev; * za pravico vsakega naroda, da si svobodno določa in gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih sam izbira; * za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj; * za spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov; ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah; * za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravičen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev iz imperializma, kolonializma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja; * za razvoj takega mednarodnega sodelovanja, ki zagotavlja enakopravne ekonomske odnose na svetu, suvereno razpolaganje z nacionalnimi naravnimi bogastvi in ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih držav; * za spoštovanje splošno priznanih norm mednarodnega prava. Ko se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zastopa kot socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav narodov in ljudi ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku, in je v tem pogledu odprta skupnost. Vsi organi, organizacije in posamezniki se morajo v mednarodnih ekonomskih. političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po teh načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. ==VIII== Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna in demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani. Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen: * obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti: * določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske potitike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov; * spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu; * ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju; * zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbena sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja; * se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kakorkoli drugače škodujejo. Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugostavije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih in delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za kar najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev. Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda. ==IX== Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki jih določa ta ustava, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje protislovij v njej in za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma: "Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah". V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo: * širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose; * ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti; * širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodni človekovi ustvarjalnosti; * prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva; * razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu. ==X== Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar. 29 51 2006-06-12T21:39:33Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''PRVI DEL'''</big></center> <center><big>'''SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA'''</big></center> ====1. člen==== [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistična federativna republika Jugoslavija]] je zvezna [[:w:sl:država|država]] kot državna skupnost prostovoljno združenih [[:w:sl:narod|narodov]] in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestavi Socialistične republike Srbije, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ter [[:w:sl:socializem|socialistična]] samoupravna [[:w:sl:demokracija|demokratična]] skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in [[:w:sl:narodnost]]i. ====2. člen==== [[Slika:SFRYugoslaviaNumbered.png|thumb|200px|right|Republike in pokrajini SFRJ]] Socialistično federativno republiko Jugoslavijo sestavljajo: Socialistična republika [[:w:sl:Bosna in Hercegovina|Bosna in Hercegovina]] (1), Socialistična republika [[:w:sl:Črna gora|Črna gora]] (4), Socialistična republika [[:w:sl:Hrvaška|Hrvatska]] (2), Socialistična republika [[:w:sl:Makedonija|Makedonija]] (3), [[:w:sl:Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika Slovenija]] (6) in Socialistična republika [[:w:sl:Srbija|Srbija]] (5), kot tudi Socialistična avtonomna pokrajina [[:w:sl:Kosovo|Kosovo]] (5a) in Socialistična avtonomna pokrajina [[:w:sl:Vojvodina|Vojvodina]] (5b), ki sta v sestavi Socialistične republike Srbije. ====3. člen==== Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti. ====4. člen==== Socialistična avtonomna pokrajina je avtonomna socialistična samoupravna demokratična družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, v kateri delovni ljudje in občani, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice; kadar v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov narodov in narodnosti republike kot celote tako določa ustava Socialistične republike [[:w:sl:Srbija|Srbije]], pa tudi v tej republiki. ====5. člen==== Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik. Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine. Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem. ====6. člen==== [[Slika:SFRY_coa.png|125px|right|Grb SFRJ]] [[:w:sl:Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije|Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano z modrim trakom, na katerem je datum [[:w:sl:29. november|29. XI.]] [[:w:sl:1943|1943]]. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest poševno položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. ====7. člen==== [[Slika:SFRY_flag_large.png|125px|right|Zastava SFRJ]] [[:w:sl:|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče; z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. ====8. člen==== Socialistična federativna republika Jugoslavija ima [[:w:sl:Hej Slovani|himno]]. ====9. člen==== Glavno mesto Socialistične federativne republike Jugoslavije je [[:w:sl:Beograd|Beograd]]. 30 52 2006-06-12T21:43:20Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''DRUGI DEL'''</big></center> <center><big>'''DRUŽBENA UREDITEV'''</big></center> ==I. poglavje - Družbenoekonomska ureditev== ===1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina=== ====10. člen==== Socialistična družbenoekonomska ureditev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. ====11. člen==== Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. ====12. člen==== Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v spolni rabi so družbena lastnina. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje ====13. člen==== Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev. ====14. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. ====15. člen==== Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. ====16. člen==== Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. ====17. člen==== O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom. V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek. ====18. člen==== Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za prtdobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah. ====19. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela. ====20. člen==== Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. ====21. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji. ====22. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi. ====23. člen==== Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev ====24. člen==== Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. ====25. člen==== Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes. Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal. ====26. člen==== Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku. Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon. Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva. Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev. ====27. člen==== Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon. Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela. Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela. Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene. ====28. člen==== Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti. ====29. člen==== Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela. Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom. ====30. člen==== Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti: Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil. ====31. člen==== Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela. Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku. ====32. člen==== Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način. Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati. Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev. ====33. člen==== Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva. Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb. Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev. ===2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije=== ====34. člen==== Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice. ====35. člen==== Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe. Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe. Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela. Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij. Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil. ====36. člen==== Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela: Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela: Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom. Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor. ====37. člen==== Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije. Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo. Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti. ====38. člen==== Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese. Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih. ====39. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov. Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj. Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon. ====40. člen==== Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon. ====41. člen==== V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi. Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank. ====42. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo. V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst. Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon. Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom. ====43. člen==== Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju. Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. ====44. člen==== Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon. Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci. V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi. ====45. člen==== Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi. Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela. ====46. člen==== Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. ====47. člen==== Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor. ====48. člen==== Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti. Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost. ====49. člen==== Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. ====50. člen==== Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena. Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja. ===3. Samoupravne interesne skupnosti=== ====51. člen==== Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. ====52. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti. ====53. člen==== Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====54. člen==== Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese. Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov. ====55. člen==== Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov. ====56. člen==== Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti. ====57. člen==== Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu. ====58. člen==== Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti. Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti. ====59. člen==== Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje. Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela. ===4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij=== ====60. člen==== Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo. ===5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov=== ====61. člen==== Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih. ====62. člen==== Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela. Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela. Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti. ====63. člen==== S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti. Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ===6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov=== ====64. člen==== Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve. Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom. Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. ====65. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga. Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge. ====66. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ====67. člen==== Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela. Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju. Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela. Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva. Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo. Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji. ====68. člen==== Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj. ===7. Družbeno planiranje=== ====69. člen==== Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. ====70. člen==== Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih. Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti. Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom. Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati, ====71. člen==== Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. ====72. člen==== V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev. Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti. Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog. ====73. člen==== Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva. ====74. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno. Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani. ===8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika=== ====75. člen==== Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena. ====76. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena. ====77. člen==== Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi. Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo. ===9. Lastninskopravna razmerja=== ====78. člen==== Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. ====79. člen==== Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo. ====80. člen==== Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču. Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon. ====81. člen==== Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona. ====82. člen==== Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes. Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča. Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev. ====83. člen==== Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon. Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====84. člen==== Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes. 1O. Dobrine splošnega pomena ====85. člen==== Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon. ====86. člen==== Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi. Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud. 11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja ====87. člen==== Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi. ==II. poglavje - Temelji družbenopolitičnega sistema== ===1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu=== ====88. člen==== Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije. ====89. člen==== Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. ====90. člen==== Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih. ====91. člen==== Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. ====92. člen==== Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi. Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem. ====93. člen==== Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona. Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave. ====94. člen==== Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti. ====95. člen==== Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni. Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti. ====96. člen==== Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. ====97. člen==== Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti. Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. ===2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela=== ====98. člen==== Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij. Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji. ====99. člen==== Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta. Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta. Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena. ====100. člen==== Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi. ====101. člen==== Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji. Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela. Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni. V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij. ====102. člen==== Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon. Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ. V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije. ====103. člen==== Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače. Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti. ====104. člen==== Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom. Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom. Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov. Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon. Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija. Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. ====105. člen==== Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije in o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije: o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. ====106. člen==== Organizacija združenega dela ima svoj statut: Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev. Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij. Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi. ====107. člen==== Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom. ====108. člen==== Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij. Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem. Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej. Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov. Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela. ====109. člen==== Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. ===3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih=== ====110. člen==== S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom, se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost. Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti. ====111. člen==== Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni. V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. ====112. člen==== Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti. ====113. člen==== Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti. ===4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih=== ====114. člen==== Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti. ====115. člen==== Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. Krajevna skupnost je pravna oseba. ===5. Občina=== ====116. člen==== Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja. ====117. člen==== Pravice in dolžnosti občine določata ustava in statut občine. V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo. ====118. člen==== Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot celoti z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o združevanju sredstev in o njihovi uporabi. V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. ====119. člen==== Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v mestne ali regionalne skupnosti. Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin. Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine. ===6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori=== ====120. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. ====121. člen==== S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev. ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke; poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. ====122. člen==== Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. ====123. člen==== Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. ====124. člen==== Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov. ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. ====125. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. ====126. člen==== Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo. ====127. člen==== S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo. S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. ====128. člen==== Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni. Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen. ===7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine=== ====129. člen==== Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni. ====130. člen==== Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kot tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe. Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. ====131. člen==== Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. ===8. Skupščinski sistem=== ====132. člen==== Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti. Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava. Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava. ====133. člen==== Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon 4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. ====134. člen==== Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. ====135. člen==== Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata. Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata. Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij. ====136. člen==== Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se njena delegacija vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom. ====137. člen==== Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena. ====138. člen==== Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, ki ga določata ustava oziroma statut in zakon. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij. ====139. člen==== V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, ki so združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij. O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem. ====140. člen==== Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini. Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti. ====141. člen==== Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. ====142. člen==== Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani. Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov. Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti. ====143. člen==== Skupščina v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. ====144. člen==== V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. ====145. člen==== Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ustava oziroma statut. Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema. Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. ====146. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. ====147. člen==== V republikah in avtonomnih pokrajinah se oblikuje predsedstvo republike oziroma predsedstvo avtonomne pokrajine, ki predstavlja republiko oziroma avtonomno pokrajino in izvršuje druge z ustavo določene pravice in dolžnosti. ====148. člen==== V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine oziroma drug ustrežen kolegijski izvršilni organ. Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. ====149. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe. Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet. Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje. ====150. člen==== Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa ustava, statut družbenopolitične skupnosti oziroma zakon. Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov. ====151. člen==== Voljeni in imenovani funkcionarji se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo. ====152. člen==== Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose širšega pomena, da v posamičnih stvareh odločajo o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. ==III. poglavje - Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana== ====153. člen==== Svoboščine in pravice človeka in občana, ki jih določa ta ustava, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava. Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren. ====154. člen==== Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki. ====155. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja. Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. ====156. člen==== Občan, ki je dopolnil osemnajst let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti, Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti. Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije. ====157. člen==== Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena. ====158. člen==== Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena. ====159. člen==== Zajamčena je pravica do dela. Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev. Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo. Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. ====160. člen==== Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. ====161. člen==== Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. ====162. člen==== Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa. Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni. Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo. ====163. člen==== Pravica delavcev do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih delajo. S tem zavarovanjem si delavec v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja. Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====164. člen==== Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnine; ta mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====165. člen==== Obvezno je najmanj osemletno osnovno šolanje. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom. Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih. ====166. člen==== Zajamčena je svoboda misli in opredelitve. ====167. člen==== Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja. ====168. člen==== Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov. Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa. ====169. člen==== Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo. Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon. ====170. člen==== Občanu je zajamčeno svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave. Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti. Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti. ====171. člen==== Pripadniki narodnosti imajo v skladu z ustavo in zakonom pravico rabiti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila. Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku. ====172. člen==== Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana: ====173. člen==== Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti. ====174. člen==== Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti. Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah. ====175. člen==== Človekovo življenje je nedotakljivo. [[Smrtna kazen]] se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj. ====176. člen==== Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti. Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav. ====177. člen==== Človekova svoboda je nedotakljiva. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon. Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji. Nezakonit odvzem prostosti je kazniv. ====178. člen==== Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas. Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. ====179. člen==== Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni. ====180. člen==== Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih. Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči. ====181. člen==== Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom. Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon. Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon. ====182. člen==== Zajamčena je pravica do obrambe. Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika. ====183. člen==== Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve. Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. ====184. člen==== Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku. Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva. ====185. člen==== Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države. ====186. člen==== Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. ====187. člen==== Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, ki jih določa zakon. Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva. ====188. člen==== Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov. ====189. člen==== Občani, ki so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti. ====190. člen==== Družina uživa družbeno varstvo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon. Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč. Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. ====191. člen==== Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. ====192. člen==== Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja. Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice. ====193. člen==== Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju. Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. ====194. člen==== Zajamčena je pravica dedovanja. Dedovanje ureja zakon. Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon. Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. ====195. člen==== Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. ====196. člen==== Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost. ====197. člen==== Vsakdo je dolžan ravnati se po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti. ====198. člen==== Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon. ====199. člen==== Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil. ====200. člen==== Državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije uživa v tujini varstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi. Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti. ====201. člen==== Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba. ====202. člen==== Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja. ====203. člen==== S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in ne omejiti. S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe. Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno. Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo. ==IV. poglavje - Ustavnost in zakonitost== ====204. člen==== Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====205. člen==== Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====206. člen==== Republiška ustava in pokrajinska ustava ne smeta biti v nasprotju z ustavo SFRJ. Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ. ====207. člen==== Vsi predpisi in drugi splošni akti zveznih organov morajo biti v skladu z zveznim zakonom. Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom. Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon. Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem. ====208. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni. ====209. člen==== Zvezni zakoni, drugi zvezni predpisi in splošni akti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. ====210. člen==== Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni v aktu o ratifikaciji ali v pogodbi po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno. Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe. ====211. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca. ====212. člen==== Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonito izdanem predpisu. ====213. člen==== Državni organi ter organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki ga predpisuje zakon in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon. ====214. člen==== Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne more biti ovira za obrambo in uveljavljanje pravic in upravičenih interesov občanov in organizacij. Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi. ====215. člen==== Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti. ====216. člen==== O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča sodišče v upravnem sporu, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno sodno varstvo. Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor. ==V. poglavje - Sodstvo in javno tožilstvo== ====217. člen==== Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. ====218. člen==== Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost. ====219. člen==== Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. ====220. člen==== Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon. ====221. člen==== Redna sodišča: odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, ter o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa. O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča. ====222. člen==== Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim redloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika. ====223. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom. ====224. člen==== Samoupravna sodišča rešujejo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, kot tudi spore katere jim poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nastale iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali izvirajoče iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače. ====225. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča. ====226. člen==== Sodišče združenega dela odloča o tem ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešuje spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medseboinih razmerjih v združenem delu, kot tudi druge z zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij. Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem. ====227. člen==== Obravnavanje pred sodiščem je javno. Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti. ====228. člen==== Sodišče sodi zborno. Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik. ====229. člen==== Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča. Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki. ====230. člen==== Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju. Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni. Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom. ====231. člen==== Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovor za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije. ====232. člen==== Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo. ====233. člen==== O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče. Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo. Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb. ====234. člen==== Odločbe sodišč imajo veljavo in so izvršljive v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. ====235. člen==== Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin. Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu. ====236. člen==== Vojaško tožilstvo preganja storilce kaznivih dejanj, katera so v pristojnosti vojaških sodišč, uporablja določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti na način, ki ga predpisuje zvezni zakon. ==VI. poglavje - Ljudska obramba== ====237. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====238. člen==== Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije, niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične federativne republike Jugoslavije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in se kaznujejo kot izdaja države. Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje. ====239. člen==== Pravice in dolžnosti federacije in njenih organov na področju ljudske obrambe določa ta ustava. Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog. ====240. člen==== Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora. Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====241. člen==== Vojaška obveznost občanov je splošna. ====242. člen==== Pri sestavi starešinskega kadra in postavitvah na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo čimbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin. ====243. člen==== V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov [[:w:sl:narod|narodov]] in [[:w:sl:narodnost|narodnosti]] Jugoslavije in njihovih [[:w:sl:pisava|pisav]]. Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. 53 2006-06-12T21:45:03Z Romanm 7 /* 10. člen */ interwiki na Wikipedijo {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''DRUGI DEL'''</big></center> <center><big>'''DRUŽBENA UREDITEV'''</big></center> ==I. poglavje - Družbenoekonomska ureditev== ===1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina=== ====10. člen==== Socialistična družbenoekonomska ureditev [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. ====11. člen==== Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. ====12. člen==== Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v spolni rabi so družbena lastnina. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje ====13. člen==== Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev. ====14. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. ====15. člen==== Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. ====16. člen==== Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. ====17. člen==== O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom. V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek. ====18. člen==== Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za prtdobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah. ====19. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela. ====20. člen==== Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. ====21. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji. ====22. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi. ====23. člen==== Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev ====24. člen==== Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. ====25. člen==== Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes. Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal. ====26. člen==== Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku. Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon. Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva. Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev. ====27. člen==== Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon. Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela. Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela. Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene. ====28. člen==== Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti. ====29. člen==== Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela. Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom. ====30. člen==== Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti: Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil. ====31. člen==== Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela. Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku. ====32. člen==== Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način. Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati. Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev. ====33. člen==== Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva. Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb. Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev. ===2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije=== ====34. člen==== Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice. ====35. člen==== Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe. Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe. Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela. Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij. Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil. ====36. člen==== Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela: Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela: Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom. Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor. ====37. člen==== Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije. Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo. Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti. ====38. člen==== Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese. Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih. ====39. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov. Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj. Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon. ====40. člen==== Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon. ====41. člen==== V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi. Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank. ====42. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo. V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst. Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon. Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom. ====43. člen==== Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju. Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. ====44. člen==== Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon. Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci. V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi. ====45. člen==== Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi. Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela. ====46. člen==== Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. ====47. člen==== Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor. ====48. člen==== Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti. Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost. ====49. člen==== Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. ====50. člen==== Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena. Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja. ===3. Samoupravne interesne skupnosti=== ====51. člen==== Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. ====52. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti. ====53. člen==== Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====54. člen==== Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese. Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov. ====55. člen==== Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov. ====56. člen==== Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti. ====57. člen==== Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu. ====58. člen==== Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti. Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti. ====59. člen==== Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje. Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela. ===4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij=== ====60. člen==== Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo. ===5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov=== ====61. člen==== Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih. ====62. člen==== Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela. Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela. Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti. ====63. člen==== S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti. Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ===6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov=== ====64. člen==== Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve. Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom. Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. ====65. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga. Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge. ====66. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ====67. člen==== Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela. Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju. Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela. Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva. Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo. Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji. ====68. člen==== Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj. ===7. Družbeno planiranje=== ====69. člen==== Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. ====70. člen==== Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih. Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti. Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom. Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati, ====71. člen==== Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. ====72. člen==== V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev. Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti. Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog. ====73. člen==== Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva. ====74. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno. Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani. ===8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika=== ====75. člen==== Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena. ====76. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena. ====77. člen==== Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi. Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo. ===9. Lastninskopravna razmerja=== ====78. člen==== Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. ====79. člen==== Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo. ====80. člen==== Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču. Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon. ====81. člen==== Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona. ====82. člen==== Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes. Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča. Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev. ====83. člen==== Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon. Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====84. člen==== Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes. 1O. Dobrine splošnega pomena ====85. člen==== Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon. ====86. člen==== Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi. Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud. 11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja ====87. člen==== Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi. ==II. poglavje - Temelji družbenopolitičnega sistema== ===1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu=== ====88. člen==== Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije. ====89. člen==== Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. ====90. člen==== Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih. ====91. člen==== Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. ====92. člen==== Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi. Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem. ====93. člen==== Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona. Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave. ====94. člen==== Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti. ====95. člen==== Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni. Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti. ====96. člen==== Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. ====97. člen==== Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti. Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. ===2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela=== ====98. člen==== Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij. Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji. ====99. člen==== Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta. Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta. Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena. ====100. člen==== Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi. ====101. člen==== Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji. Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela. Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni. V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij. ====102. člen==== Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon. Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ. V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije. ====103. člen==== Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače. Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti. ====104. člen==== Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom. Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom. Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov. Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon. Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija. Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. ====105. člen==== Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije in o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije: o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. ====106. člen==== Organizacija združenega dela ima svoj statut: Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev. Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij. Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi. ====107. člen==== Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom. ====108. člen==== Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij. Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem. Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej. Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov. Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela. ====109. člen==== Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. ===3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih=== ====110. člen==== S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom, se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost. Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti. ====111. člen==== Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni. V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. ====112. člen==== Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti. ====113. člen==== Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti. ===4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih=== ====114. člen==== Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti. ====115. člen==== Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. Krajevna skupnost je pravna oseba. ===5. Občina=== ====116. člen==== Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja. ====117. člen==== Pravice in dolžnosti občine določata ustava in statut občine. V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo. ====118. člen==== Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot celoti z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o združevanju sredstev in o njihovi uporabi. V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. ====119. člen==== Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v mestne ali regionalne skupnosti. Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin. Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine. ===6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori=== ====120. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. ====121. člen==== S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev. ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke; poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. ====122. člen==== Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. ====123. člen==== Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. ====124. člen==== Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov. ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. ====125. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. ====126. člen==== Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo. ====127. člen==== S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo. S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. ====128. člen==== Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni. Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen. ===7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine=== ====129. člen==== Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni. ====130. člen==== Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kot tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe. Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. ====131. člen==== Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. ===8. Skupščinski sistem=== ====132. člen==== Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti. Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava. Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava. ====133. člen==== Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon 4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. ====134. člen==== Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. ====135. člen==== Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata. Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata. Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij. ====136. člen==== Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se njena delegacija vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom. ====137. člen==== Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena. ====138. člen==== Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, ki ga določata ustava oziroma statut in zakon. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij. ====139. člen==== V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, ki so združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij. O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem. ====140. člen==== Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini. Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti. ====141. člen==== Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. ====142. člen==== Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani. Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov. Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti. ====143. člen==== Skupščina v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. ====144. člen==== V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. ====145. člen==== Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ustava oziroma statut. Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema. Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. ====146. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. ====147. člen==== V republikah in avtonomnih pokrajinah se oblikuje predsedstvo republike oziroma predsedstvo avtonomne pokrajine, ki predstavlja republiko oziroma avtonomno pokrajino in izvršuje druge z ustavo določene pravice in dolžnosti. ====148. člen==== V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine oziroma drug ustrežen kolegijski izvršilni organ. Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. ====149. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe. Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet. Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje. ====150. člen==== Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa ustava, statut družbenopolitične skupnosti oziroma zakon. Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov. ====151. člen==== Voljeni in imenovani funkcionarji se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo. ====152. člen==== Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose širšega pomena, da v posamičnih stvareh odločajo o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. ==III. poglavje - Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana== ====153. člen==== Svoboščine in pravice človeka in občana, ki jih določa ta ustava, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava. Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren. ====154. člen==== Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki. ====155. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja. Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. ====156. člen==== Občan, ki je dopolnil osemnajst let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti, Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti. Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije. ====157. člen==== Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena. ====158. člen==== Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena. ====159. člen==== Zajamčena je pravica do dela. Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev. Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo. Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. ====160. člen==== Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. ====161. člen==== Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. ====162. člen==== Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa. Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni. Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo. ====163. člen==== Pravica delavcev do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih delajo. S tem zavarovanjem si delavec v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja. Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====164. člen==== Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnine; ta mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====165. člen==== Obvezno je najmanj osemletno osnovno šolanje. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom. Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih. ====166. člen==== Zajamčena je svoboda misli in opredelitve. ====167. člen==== Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja. ====168. člen==== Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov. Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa. ====169. člen==== Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo. Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon. ====170. člen==== Občanu je zajamčeno svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave. Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti. Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti. ====171. člen==== Pripadniki narodnosti imajo v skladu z ustavo in zakonom pravico rabiti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila. Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku. ====172. člen==== Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana: ====173. člen==== Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti. ====174. člen==== Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti. Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah. ====175. člen==== Človekovo življenje je nedotakljivo. [[Smrtna kazen]] se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj. ====176. člen==== Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti. Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav. ====177. člen==== Človekova svoboda je nedotakljiva. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon. Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji. Nezakonit odvzem prostosti je kazniv. ====178. člen==== Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas. Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. ====179. člen==== Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni. ====180. člen==== Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih. Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči. ====181. člen==== Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom. Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon. Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon. ====182. člen==== Zajamčena je pravica do obrambe. Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika. ====183. člen==== Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve. Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. ====184. člen==== Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku. Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva. ====185. člen==== Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države. ====186. člen==== Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. ====187. člen==== Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, ki jih določa zakon. Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva. ====188. člen==== Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov. ====189. člen==== Občani, ki so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti. ====190. člen==== Družina uživa družbeno varstvo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon. Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč. Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. ====191. člen==== Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. ====192. člen==== Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja. Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice. ====193. člen==== Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju. Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. ====194. člen==== Zajamčena je pravica dedovanja. Dedovanje ureja zakon. Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon. Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. ====195. člen==== Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. ====196. člen==== Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost. ====197. člen==== Vsakdo je dolžan ravnati se po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti. ====198. člen==== Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon. ====199. člen==== Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil. ====200. člen==== Državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije uživa v tujini varstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi. Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti. ====201. člen==== Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba. ====202. člen==== Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja. ====203. člen==== S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in ne omejiti. S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe. Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno. Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo. ==IV. poglavje - Ustavnost in zakonitost== ====204. člen==== Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====205. člen==== Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====206. člen==== Republiška ustava in pokrajinska ustava ne smeta biti v nasprotju z ustavo SFRJ. Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ. ====207. člen==== Vsi predpisi in drugi splošni akti zveznih organov morajo biti v skladu z zveznim zakonom. Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom. Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon. Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem. ====208. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni. ====209. člen==== Zvezni zakoni, drugi zvezni predpisi in splošni akti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. ====210. člen==== Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni v aktu o ratifikaciji ali v pogodbi po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno. Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe. ====211. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca. ====212. člen==== Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonito izdanem predpisu. ====213. člen==== Državni organi ter organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki ga predpisuje zakon in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon. ====214. člen==== Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne more biti ovira za obrambo in uveljavljanje pravic in upravičenih interesov občanov in organizacij. Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi. ====215. člen==== Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti. ====216. člen==== O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča sodišče v upravnem sporu, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno sodno varstvo. Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor. ==V. poglavje - Sodstvo in javno tožilstvo== ====217. člen==== Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. ====218. člen==== Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost. ====219. člen==== Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. ====220. člen==== Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon. ====221. člen==== Redna sodišča: odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, ter o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa. O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča. ====222. člen==== Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim redloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika. ====223. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom. ====224. člen==== Samoupravna sodišča rešujejo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, kot tudi spore katere jim poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nastale iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali izvirajoče iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače. ====225. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča. ====226. člen==== Sodišče združenega dela odloča o tem ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešuje spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medseboinih razmerjih v združenem delu, kot tudi druge z zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij. Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem. ====227. člen==== Obravnavanje pred sodiščem je javno. Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti. ====228. člen==== Sodišče sodi zborno. Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik. ====229. člen==== Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča. Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki. ====230. člen==== Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju. Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni. Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom. ====231. člen==== Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovor za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije. ====232. člen==== Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo. ====233. člen==== O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče. Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo. Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb. ====234. člen==== Odločbe sodišč imajo veljavo in so izvršljive v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. ====235. člen==== Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin. Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu. ====236. člen==== Vojaško tožilstvo preganja storilce kaznivih dejanj, katera so v pristojnosti vojaških sodišč, uporablja določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti na način, ki ga predpisuje zvezni zakon. ==VI. poglavje - Ljudska obramba== ====237. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====238. člen==== Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije, niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične federativne republike Jugoslavije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in se kaznujejo kot izdaja države. Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje. ====239. člen==== Pravice in dolžnosti federacije in njenih organov na področju ljudske obrambe določa ta ustava. Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog. ====240. člen==== Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora. Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====241. člen==== Vojaška obveznost občanov je splošna. ====242. člen==== Pri sestavi starešinskega kadra in postavitvah na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo čimbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin. ====243. člen==== V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov [[:w:sl:narod|narodov]] in [[:w:sl:narodnost|narodnosti]] Jugoslavije in njihovih [[:w:sl:pisava|pisav]]. Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. 31 54 2006-06-12T21:53:31Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''TRETJI DEL'''</big></center> <center><big>'''ODNOSI V FEDERACIJI TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI FEDERACIJE'''</big></center> ==I. poglavje - Odnosi v federaciji== ====244. člen==== V [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] uresničujejo in zagotavljajo narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani suverenost, enakopravnost, nacionalno svobodo, neodvisnost, teritorialno neokrnjenost, varnost, družbeno samozaščito, obrambo države, mednarodni položaj ter odnose države z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, enotne temelje političnega sistema, temeljne demokratične svoboščine in pravice človeka in občana, solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi in občanov in enoten jugoslovanski trg ter usklajujejo skupen gospodarski in družbeni razvoj in druge svoje skupne interese. Ti skupni interesi se uresničujejo: * po zveznih organih ob enakopravni udeležbi in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin v teh organih pri določanju in izvajanju politike federacije; * po zveznih organih na podlagi odločitev oziroma soglasja republik in avtonomnih pokrajin; * z neposrednim sodelovanjem in dogovorom republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti; * s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; * z dejavnostjo družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev; * s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi občanov. V ustavi SFRJ je določeno, katere pravice in dolžnosti pri uresničevanju skupnih interesov izvršuje federacija po zveznih organih, katere od teh pravic in dolžnosti pa izvršujejo republiške skupščine in pokrajinski skupščini po svojih delegacijah v Skupščini SFRJ in z neposrednim odločanjem na način, ki ga določa ta ustava. ====245. člen==== V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so narodi in narodnosti enakopravni. ====246. člen==== Jeziki narodov in narodnosti in njihove pisave so na območju Jugoslavije enakopravni. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so v uradni rabi jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu s to ustavo in zveznim zakonom. Z zakonom in statutom družbenopolitične skupnosti ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavlja uresničevanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v uradni rabi na območjih, na katerih živijo posamezne narodnosti, ter določajo način in pogoji za uveljavljanje te enakopravnosti. ====247. člen==== Zajamčeno je vsaki narodnosti da za uresničevanje pravice do izražanja svoje narodnosti in kulture svobodno rabi svoj [[:w:sl:jezik|jezik]] in svojo [[:w:sl:pisava|pisavo]], razvija svojo [[:w:sl:kultura|kulturo]] in v ta namen ustanavlja organizacije in uživa druge v ustavi določene pravice. ====248. člen==== Poleg pravic, ki so jim z ustavo zagotovljene v drugih družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo narodi suverene pravice tudi v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti. ====249. člen==== Za občane Jugoslavije je enotno državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vsak državljan republike je hkrati tudi državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljan ene republike ima na območju druge republike enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. ====250. člen==== Odločbe, listine in drugi posamični akti, ki jih izdajo državni organi in pooblaščene organizacije v eni republiki oziroma avtonomni pokrajini, veljajo enako tudi v drugih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah. ====251. člen==== Delovni ljudje ter narodi in narodnosti Jugoslavije uresničujejo svoje ekonomske interese na enotnem jugoslovanskem trgu. Na enotnem jugoslovanskem trgu so delovni ljudje in organizacije združenega dela enakopravni pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu. Družbenopolitične skupnosti so odgovorne za zagotavljanje enotnosti jugoslovanskega trga. Spričo odprtosti jugoslovanskega trga navezujejo in razvijajo organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti za uresničevanje skupnih interesov na temeljih enakopravnih ekonomskih odnosov ekonomsko sodelovanje s tujino v skladu z začrtano politiko in predpisi. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga. ====252. člen==== Temelji enotnega jugoslovanskega trga so: * svobodno gibanje in združevanje dela in reprodukcijskih sredstev ter svobodna menjava blaga in storitev, znanstvenih dosežkov in strokovnih izkušenj v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; * enoten denar, enoten monetarni in devizni sistem in enotni temelji kreditnega sistema, skupna monetarna in devizna politika in skupne osnove kreditne politike; * enoten sistem in skupna politika ekonomskih odnosov s tujino, enoten carinski sistem in skupna carinska politika; svobodno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela in svobodno opravljanje njihove dejavnosti v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; * svobodno nastopanje na trgu ter samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o pospeševanju proizvodnje in prometa in o integriranju družbenega dela; * usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanje odnosov na trgu z družbenim planiranjem na temeljih samoupravljanja. Zakon lahko predpiše pogoje za menjavo blaga in storitev v notranjem prometu. Promet blaga in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se sme omejiti samo na podlagi zveznega zakona. Zvezni zakon določa, pogoje za menjavo blaga in storitev in pogoje za poslovanje organizacij združenega dela v odnosih s tujino. ====253. člen==== Zaposlovanje občanov je svobodno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pod enakimi pogoji, ki veljajo v kraju zaposlitve. Pravice iz dela, ki vplivajo na uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja, in druge podobne pravice se priznavajo v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ne glede na to, v kateri družbenopolitični skupnosti so bile pridobljene. Zvezni zakon lahko predpiše, pod katerimi pogoji smejo občani odhajati v tujino, da se tam zaposlijo in opravljajo gospodarske in druge dejavnosti, pravice, dolžnosti in obveznosti občanov, ki opravljajo dejavnost v tujini ali so tam zaposleni, določa zakon. ====254. člen==== Organizacije združenega dela ter njihove skupnosti in združenja poslujejo svobodno in enakopravno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji skladno s predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja. Protiustavni so predpisi, drugi akti in dejanja, ki spravljajo organizacije združenega dela ali delovne ljudi iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike in avtonomni pokrajini, v neenakopraven položaj. ====255. člen==== Prepovedano je združevanje organizacij združenega dela in kakršnakoli druga dejavnost in dejanje organizacij in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu s katerim bi se pridobivale materialne in druge prednosti, ki ne bi temeljile na delu, in ustvarjali neenakopravni odnosi v poslovanju ali spodkopavali drugi z ustavo določeni ekonomski in družbeni odnosi. ====256. člen==== Če je z akti organov federacije, s katerimi se določa ali izvaja skupna ekonomska politika, prizadeta enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela ali enakopravnost republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, mora biti hkrati z določitvijo skupne ekonomske potitike oziroma z ukrepi za njeno izvajanje določena in zagotovljena kompenzacija kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko obdobje. ====257. člen==== Družbeni plan Jugoslavije temelji na dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in na dogovoru republik in avtonomnih pokrajin o ekonomski politiki skupnega pomena. Z družbenim planom Jugoslavije se na podlagi planov in programov za delo in razvoj in skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi na podlagi planov za razvoj ter možnosti in pogojev za razvoj republik in avtonomnih pokrajin in za razvoj celotne družbene skupnosti, upoštevajoč tudi mednarodne ekonomske odnose in mednarodne obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, in na tej podlagi usklajenih skupnih interesov določa skupna ekonomska politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Družbeni plan Jugoslavije določa tudi smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, s katerimi organi federacije oziroma organi republik in avtonomnih pokrajin v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po tej ustavi, zagotavljajo pogoje za uresničevanje usklajenih skupnih interesov združenega dela oziroma skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu. ====258. člen==== Federacija ima poseben sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Zvezni zakon določa gospodarsko manj razvite republike in avtonomni pokrajini, stalne vire sredstev sklada, posebne pogoje za kreditiranje iz teh sredstev in način poslovanja sklada. Za potrebe sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin lahko organi federacije razpisujejo obvezna posojila. Republiki in avtonomni pokrajini, ki ne more s svojimi sredstvi financirati družbenih in drugih služb v republiki oziroma avtonomni pokrajini, zagotavlja federacija potrebna sredstva pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon. ====259. člen==== Denarni sistem in temelji kreditnega sistema so enotni. Za plačilni promet veljajo enotna načela. Vsak, kdor razpolaga z družbenimi sredstvi, mora opravljati plačila in druge posle plačilnega prometa in deponirati denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon. ====260. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so ustanove enotnega monetarnega sistema, ki izvajajo skupno emisijsko politiko, katero določa Skupščina SFRJ. Narodna banka Jugoslavije izdaja bankovce in kovani denar. V skladu s skupno emisijsko politiko uravnava Narodna banka Jugoslavije količino denarja v obtoku ter skupaj z narodnimi bankami republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin sprejema ukrepe za izvajanje te politike. Narodna banka republike oziroma narodna banka avtonomne pokrajine sprejema v okviru skupne emisijske politike še druge ukrepe, potrebne za izvajanje kreditne politike republike oziroma avtonomne pokrajine. Ukrepi za izvajanje skupne emisijske politike ne smejo nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka. ====261. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorne za stabilnost valute, za splošno likvidnost plačevanja v državi in nasproti tujini in za izvajanje skupaj določene monetarno-kreditne politike. Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin samostojno uporabljajo z zveznim zakonom določene ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji in naloge monetarno-kreditne in devizne politike. Poslovne banke in druge finančne organizacije se morajo ravnati po sklepih, ki jih izdajajo Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin za uresničevanje te politike. ====262. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin sprejemajo v depozit sredstva družbenopolitičnih skupnosti, lahko pa v njihovem imenu in na njihov račun opravljajo tudi druge bančne posle, če tako določa ustava. Narodna banka Jugoslavije sprejema v depozit sredstva federacije ter opravlja kreditne in druge bančne posle za potrebe Jugoslovanske ljudske armade in za druge potrebe ljudske obrambe, ki jih določa zvezni zakon, in druge z zakonom določene kreditne oziroma bančne posle za federacijo. Narodna banka Jugoslavije narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin se ne morejo ukvarjati z drugo dejavnostjo poslovnih bank. ====263. člen==== Status Narodne banke Jugoslavije ter enotno monetarno poslovanje narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin ureja zvezni zakon. O zadevah Narodne banke Jugoslavije ki se nanašajo na izvajanje skupne emisijske monetarno-kreditne in devizne politike, odloča svet guvernerjev. Svet guvernerjev sprejema pri odločanju o teh zadevah sklepe in ukrepe in je odgovoren za njihovo izvajanje. Svet guvernerjev sestavljajo guverner Narodne banke Jugoslavije, guvernerji narodnih bank republik in guvernerja narodnih bank avtonomnih pokrajin. ====264. člen==== Sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin ureja zakon. Z zveznim zakonom se uvajajo vrste dohodkov od obdavčenja proizvodov in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in določata način in višino tega obdavčenja, razen za tiste proizvode in storitve za katere določajo na podlagi zveznega zakona način in višino obdavčenja druge družbenopolitične skupnosti. Zvezni zakon lahko predpiše oprostitev plačevanja davkov in drugih davščin od sredstev, objektov in naprav, ki so namenjeni izključno za ljudsko obrambo in državno varnost. ====265. člen==== Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo na področju davčne, politike in z medsebojnimi dogovori usklajujejo osnove davčne politike in davčni sistem, če to zahteva zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovanskega trga. Organi federacije imajo za preprečevanje in odvračanje motenj na trgu pravico in dolžnost predlagati republikam in avtonomnima pokrajinama naj po medsebojnem dogovoru zmanjšajo ali povečajo davke in prispevke, ki jih določajo družbenopolitične skupnosti, naj začasno ne trošijo dela dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in naj določijo skupne osnove svoje davčne politike. Tudi če ni dogovora, to ni ovira za republike in avtonomni pokrajini, da ne bi v mejah svojih pravic in dolžnosti izdale predpise in druge akte s področja davčne politike in davčnega sistema. ====266. člen==== Davki in prispevki, ki se plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, se plačujejo po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti na katere območju temeljna organizacija trajno opravlja svojo dejavnost oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki temeljni organizaciji združenega dela ali delavcem te organizacije zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se plačujejo prispevki samoupravni interesni skupnosti. Sredstva, ki se iz dohodkov bank razporejajo med temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, se obdavčilo kot dohodki teh oseb po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, kateri se plačuje davek iz dohodka teh oseb. Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov delavcev in občanov, izvzemši davek od premoženja in dohodkov od premoženja se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo. ====267. člen==== Če je to neogibno, da se preprečijo in odvrnejo večje motnje v gospodarstvu, ali če tako zahtevajo interesi ljudske obrambe ali druge izredne potrebe države, se sme z zveznim zakonom: * predpisati v katerih mejah smejo družbenopolitične skupnosti določati svoje dohodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev; * naložiti organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim dolžnost, da morajo ustvarjati rezervna družbena sredstva; * začasno prepovedati organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim razpolaganje z delom družbenih sredstev namenjenih za porabo, ali z delom družbenih sredstev, namenjenih za financiranje razširjene reprodukcije; * predpisati način razpolaganja s presežnimi proračunskimi dohodki družbenopolitičnih skupnosti in s presežnimi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti, ki izvirajo iz zakonskih obveznosti. ====268. člen==== Pri uresničevanju s to ustavo določenih pravic in dolžnosti določajo zvezni organi politiko in izdajajo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte. Na področjih, ki so urejena z zveznim zakonom, lahko republike in avtonomni pokrajini v mejah svojih pravic in dolžnosti izdajajo zakone. Če na področjih, ki se urejajo z zveznim zakonom, takega zakona ni, lahko republike oziroma avtonomni pokrajini izdajajo svoje zakone, kadar je to pomembno za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti. ====269. člen==== Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se izdajajo in objavljajo y uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije v avtentičnih besedilih v jezikih narodov Jugoslavije, ki jih določajo republiške ustave. Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije kot avtentična besedila tudi v jezikih albanske in madžarske narodnosti. ====270. člen==== Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti so obvezni v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če ni v teh predpisih in aktih določeno, da se uporabljajo na ožjem območju. ====271. člen==== Mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških oziroma pokrajinskih zakonov ali iz katerih izvirajo posebne obveznosti za eno ali več republik ali avtonomnih pokrajin, se sklepajo s soglasjem pristojnih republiških oziroma pokrajinskih organov. Postopek sklepanja in izvrševanja takih mednarodnih pogodb se ureja z zveznim zakonom v soglasju z republikami in pokrajinskimi skupščinami. Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. Občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo z ustreznimi tujimi organi in organizacijami in mednarodnimi organizacijami ter s teritorialnimi enotami tujih držav v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. V mednarodnem občevanju velja načelo enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije, ustrezno pa tudi načelo enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti. Kadar se mednarodne pogodbe sestavljajo v jezikih držav pogodbenic, se enakopravno uporabljajo jeziki narodov Jugoslavije. ====272. člen==== Zvezni organi so pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije v mejah svojega delovnega področja odgovorni za stanje na ustreznih področjih družbenega življenja, za predlaganje politike ter zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja teh predpisov in aktov. ====273. člen==== Zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah in so oni odgovorni za njihovo izvrševanje, če ni v tej ustavi določeno, da jih neposredno izvršujejo in da so za njihovo izvrševanje odgovorni zvezni organi. Republiški in pokrajinski organi izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo zvezni organi, če so za to izrecno pooblaščeni z zveznim zakonom, v njegovih mejah predpise o tehničnih ukrepih in o evidenci ter druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, s katerimi se v interesu vse države zagotavlja njihovo enotno izvajanje. V skladu z odgovornostjo organov v republikah in avtonomnih pokrajinah za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov temeljijo razmerja med zveznimi organi in organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah glede izvrševanje teh zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. Če organi v republikah in avtonomnih pokrajinah ne izvršujejo zveznih zakonov, drugih predpisov splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni, opozori Zvezni izvršni svet na to izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine in zahteva od njega ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje. ====274. člen==== Zvezni organi so odgovorni za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na področjih, na katerih po določbah te ustave federacija po zveznih organih zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Te zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo neposredno zvezni organi, organi v republikah in avtonomnih pokrajinah pa, če tako določa zvezni zakon. Če zvezni organi neposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim zakonom pooblaščeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamezna območja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov na področju mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, carin, devizne in tržne inšpekcije, kontrole nad prometom blaga in storitev čez državno mejo, kontrole mer in plemenitih kovin, varnosti zračne plovbe in radijskih zvez. Zvezni organi izdajajo v mejah pooblastil, ki jih imajo po tej ustavi, predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov samo, če jih za to posebej pooblašča zvezni zakon. Kadar ta ustava določa, da zvezni organi urejajo odnose na področju ljudske obrambe, državne varnosti in mednarodne odnose, izdajajo zvezni organi predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če ne določa zvezni zakon, da jih izdajajo organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah. ====275. člen==== Če upravni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah neposredno izvršujejo zvezne zakone druge predpise in splošne akte in mednarodne pogodbe. za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi, so lahko zvezni upravni organi z zveznim zakonom pooblaščeni: * da dajejo pristojnim republiškim in pokrajinskim upravnim organom obvezna navodila za opravljanje zadev. za katere so pooblaščeni z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom; * da opravljajo inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon; * da v primerih. ko upravni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini ne opravi določene upravne zadeve, pa bi lahko povzročilo hujše škodljive posledice, če ta upravna zadeva ne bi bila opravljena opravijo tako zadevo in o tem obvestijo Zvezni izvršni svet, ki obvesti o tem izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine, da se v dogovoru odstranijo vzroki, zaradi katerih je moral zvezni upravni organ opraviti upravno zadevo. Republiški in pokrajinski upravni organi morajo v skladu z zveznim zakonom poročati zveznim upravnim organom o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in mednarodnih pogodb, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi. ====276. člen==== Izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine lahko sproži pred Zveznim izvršnim svetom vprašanje izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta. ki ga je sprejel Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, če meni, da ga zvezni upravni organ ne izvršuje ali da ga ne izvršuje v skladu z začrtano politiko. ====277. člen==== Če nastane med zveznimi upravnimi organi in republiškimi oziroma pokrajinskimi upravnimi organi spor glede obveznosti upravnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki bi moral izvršiti zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, obvesti Zvezni izvršni svet ali izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine o tem Skupščino SFRJ. Skupščina SFRJ odloči o spornem vprašanju in o obveznosti izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta. ====278. člen==== Zvezni upravni organi občujejo z občinskimi upravnimi organi po ustreznih republiških oziroma pokrajinskih organih. V zadevah, ki se nanašajo na vojaško obvezmost in vojaško mobilizacijo ljudi in materialnih sredstev, ter v zadevah varstva pravic in interesov jugoslovanskih državljanov v tujini lahko zvezni upravni organi v skladu z zveznim zakonom občujejo tudi neposredno z občinskimi upravnimi organi. ====279. člen==== Vsi dohodki in izdatki federacije se določajo v njenem proračunu. Dohodke federacije sestavljajo carine in drugi izvirni dohodki, določeni z zveznim zakonom, in prispevki republik in avtonomnih pokrajin, določeni v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije. Zvezni zakon lahko določi, da dohodki od carin ne gredo v proračun federacije in da se uporabljajo za potrebe gospodarstva. Skupen znesek izdatkov v proračunu federacije se določa s soglasjem skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v skladu s skupno ekonomsko politiko za leto, za katero se sprejema proračun. V okviru skupnih izdatkov se zagotavljajo v proračunu federacije sredstva za financiranje funkcij in obveznosti, ki jih ima federacija po ustavi, zveznem zakonu in drugih splošnih aktih, ter sredstva za potrebne njene rezerve. Sredstva za financiranje ljudske obrambe se zagotavljajo v proračunu federacije po srednjeročnem načrtu za razvoj, izgradnjo in opremljanje [[:w:sl:Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] in po srednjeročnem načrtu nalog, ki jih imajo organi federacije na področju ljudske obrambe, določenima v skladu z družbenim planom Jugoslavije. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti skupščine SFRJ in drugih organov federacije, iz katerih izvirajo obveznosti za proračun federacije, ne morejo biti sprejeti, dokler zbor skupščine, ki je pristojen za proračun, ne ugotovi, da so za obveznosti zagotovljena sredstva. Federacija sme ustanavljati sklade ali prevzemati kreditne in druge obveznosti izven okvira skupnih v proračunu federacije predvidenih izdatkov le tedaj, kadar je s to ustavo za to pooblaščena ali kadar se z ustanovitvijo sklada oziroma s prevzemom takšnih obveznosti strinjajo republike in avtonomni pokrajini. Za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin, sme Skupščina SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ samostojno določiti vire sredstev oziroma prevzeti kreditne ali druge obveznosti, če teh potreb ni mogoče zagotoviti iz proračuna ali iz proračunskih rezerv federacije. ==II. poglavje - Pravice in dolžnosti federacije== ====280. člen==== Socialistično federativno republiko Jugoslavijo predstavljajo s to ustavo določeni zvezni organi. ====281. člen==== Federacija po zveznih organih: 1) zagotavlja neodvisnost in teritorialno neokrnjenost Socialistične federativne republike Jugoslavije in varuje njeno suverenost v mednarodnih odnosih; odloča o [[:w:sl:vojna|vojni]] in [[:w:sl:mir|miru]]; 2) zagotavlja sistem [[:w:sl:socializem|socialističnih]] samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema; 3) ureja temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja njihov v tej ustavi določeni položaj v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih, ter temeljne pravice in obveznosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti glede sredstev, ki so družbena lastnina; ureja temeljne pravice delovnih ljudi, da zagotovi njihovo socialno varnost in solidarnost; določa načela o položaju, pravicah in dolžnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja; 4) ureja temelje obligacijskih razmerij (splošni del obligacij) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev; temeljna lastninskopravna razmerja; temeljna razmerja, s katerimi se zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga; temeljna premoženjskopravna in druga materialnopravna razmerja na področju pomorstva, notranje in zračne plovbe; avtorske pravice; 5) ureja temelje sistema družbenega planiranje in določa družbeni plan Jugoslavije; določa osnove priprav gospodarstva in družbenih služb za delovanje v vojni; ureja monetarni sistem; določa zakonita plačilna sredstva in politiko emisije denarja in zagotavlja njeno izvajanje; ureja plačilni promet v državi in s tujino, ustvarjanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; ureja temelje kreditnega in bančnega sistema, kreditne in druge oblike vlaganja domačih oseb v tujini in tujih oseb v Jugoslaviji in izdaja predpise za izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; ureja temelje sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja; ureja in zagotavlja sistem ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga; ureja sistem družbene kontrole cen in zagotavlja neposredno kontrolo nad cenami za blago in storitve, ki so pomembne za vso državo; ureja in zagotavlja zvezne blagovne rezerve za potrebe države v vojni in v drugih izrednih razmerah ter za stabilizacijo trga ob večjih motnjah; ureja in zagotavlja ukrepe za zavarovanje pred monopolom in nelojalno konkurenco; ureja in izvaja ukrepe za omejitev trga in svobodnega prometa blaga in storitev, pomembnega za vso državo, ob naravnih nesrečah in pomanjkanju dobrin, nujno potrebnih za gospodarstvo in za življenje občanov, in kadar tako zahtevajo interesi ljudske obrambe; ureja sistem zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja in drugega ekonomskega poslovanja s tujino in zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih; ureja carinski sistem, carinsko tarifo in ukrepe necarinske zaščite ter zagotavlja njihovo izvajanje; ureja pogoje za odpiranje in delo carinskih con; ureja in zagotavlja kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določa in zagotavlja dohodke, ki po tej ustavi pripadajo federaciji; ureja temelje družbenega sistema informiranja ter položaj in temelje za delovanje službe družbenega knjigovodstva; ureja temelje pravnega položaja in poslovanja organizacij združenega dela in organizacij poslovnega združevanja na enotnem gospodarskem območju Jugoslavije; ureja združevanje organizacij združenega dela in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za območje Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja obvezno združevanje organizacij združenega dela v skupnosti, kadar to zahteva tehnološka enotnost sistema na posameznih področjih in kadar je to pomembno za vso državo; ureja pogoje, pod katerimi smejo občani odhajati v tujino, da tam opravljajo gospodarske in druge dejavnosti in se tam zaposlijo, in zagotavlja varstvo državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na delu v tujini; 6) ureja temelje sistema ljudske obrambe in skrbi za njegovo izvajanje; ureja temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dele in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij na področju ljudske obrambe; ureja temeline pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri uresničevanju sistema ljudske obrambe; ureja posebne pravice in obveznosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede prioritetne proizvodnje in storitev za ljudsko obrambo ter proizvodnje orožja in vojaške opreme; ureja prilagoditev prostorskih in urbanističnih načrtov ter investicijske graditve potrebam obrambe države; določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo; razglaša mobilizacijo; ureja vodstvo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in poveljevanje oboroženim silam ter uresničuje vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami; ureja in organizira Jugoslovansko ljudsko armado, jo vodi in ji poveljuje; ureja upravljanje in razpolaganje s sredstvi, ki se uporabljajo v Jugoslovanski ljudski armadi in za njene potrebe; ureja vojaško obveznost občanov in varstvo članov družin oseb v obvezni vojaški službi; ureja status in druga vprašanja oseb, ki so v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, in vojaških oseb; ureja posebne pravice in dolžnosti vojaških oseb v zvezi s službo v oboroženih silah; ureja in skrbi za vojaško šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo za oborožene sile; ureja in organizira vojaška sodišča in vojaško tožilstvo; ureja in zagotavlja socialno zavarovanje in verstvo vojaških oseb oziroma vojaških zavarovancev in njihovih družin; ureja in zagotavlja temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev; 7) določa zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in skrbi za njeno izvajanje; vzdržuje politične, ekonomske in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; pospešuje in spodbuja sodelovanje z državami v razvoju in zagotavlja sredstva za razvoj ekonomskih odnosov s temi državami in uresničevanje solidarnosti z osvobodilnimi gibanji; sklepa in ratificira mednarodne pogodbe in zagotavlja njihovo izvrševanje; zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije; varuje državljane Socialistične federativne republike Jugoslavije ter njihove interese in interese domačih pravnih oseb v tujini; ureja uresničevanje mednarodnih odnosov; ureja organizacijo in dejavnost služb za zunanje zadeve federacije; 8) ureja temelje sistema varstva s to ustavo določenega reda (državna varnost); zagotavlja dejavnost službe državne varnosti, ki je neogibna za uresničevanje v tej ustavi določene odgovornosti zveznih organov, in usklajuje delo organov, ki opravljajo zadeve državne varaosti; 9) ureja državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa temeljne podatke za matične knjige in osebne izkaznice; določa praznike in odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa [[:w:sl:Hej Slovani|himno]] Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja uporabo pečata, [[:w:sl:Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije|grba]] in [[:w:sl:Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije|zastave]] [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]; 10) ureja kontrolo nad prometom blaga in storitev čez državno mejo in režim prehajanja čez državno mejo; položaj, prebivanje in varstvo tujcev v Jugoslaviji; varstvo življenja in zdravja ljudi pred nalezljivimi [[:w:sl:bolezen|boleznimi]], ki ogrožajo vso državo; promet z zdravili; varstvo živali pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, kadar ogrožajo vso državo; promet s sredstvi za varstvo živali in rastlin in kontrolo nad [[:w:sl:transport|transportom]] [[:w:sl:živali|živali]] in [[:w:sl:rastline|rastlin]] čez državno mejo; vnašanje, razpečevanje in razširjanje tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in komuniciranja in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar je to v interesu vse države določeno z zveznim zakonom; ureja režim obalnega [[:w:sl:morje|morja]], ki je pomemben za mednarodne odnose Socialistične federativne republike Jugoslavije, obrambo in varnost države in enotnost jugoslovanskega trga, ter način uveljavljanja pravic, ki jih ima Jugoslavija v epikontinentalnem pasu in na odprtem morju; ureja kontrolo nad potniškim prometom čez državno mejo; ureja pravni položaj tujih pravnih oseb v Jugoslaviji; ureja pravni položaj predstavnikov tujih držav in tujih in mednarodnih organizacij; ureja predstavljanje in zastopanje tujih gospodarskih in drugih organizacij; ureja varstvo in zboljševanje človekovega okolja, ki sta pomembna za vso državo in mednarodno skupnost; ureja promet in prevoz razstreliv ter radioaktivnih in drugih nevarnih snovi in prevoz vnetljivih tekočin in plinov, kadar je to pomembno za vso državo; ureja promet s strupi ter proizvodnjo in promet z mamili; ureja temelje režima voda, ki so pomembne za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin; ureja položaj tujih informacijskih ustanov in predstavnikov tujih informacijskih sredstev; predpisuje omejitev ali prepoved svobodne uporabe tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja, ki so naperjeni proti temeljem s to ustavo določene socialistične demokratične ureditve ali ogrožajo neodvisnost države, mir ali enakopravno mednarodno sodelovanje; določa elemente kartografskih podatkov, ki so pomembni za obrambo in varnost države in za splošno uporabo kartografskih publikacij; ureja položaj in pooblastila [[:w:sl:Rdeči križ|Rdečega križa]] Jugoslavije in drugih organizacij, ki izvršujejo po zveznih zakonih in mednarodnih pogodbah javna pooblastila; ureja zaznamovanje in vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških armad ter drugih tujih armad na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije; 11) ureja in zagotavlja varnost zračne plovbe; ureja temelje varnosti na drugih področjih prometa; ureja vprašanja, ki se nanašajo na plovne poti na vodah, na katerih velja mednarodni ali meddržavni režim plovbe, in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na tem področju, kadar to v interesu vse države določa zvezni zakon; ureja vprašanja sistema zvez, ki so pomembne za varnost države in tehnološko enotnost sistema zvez; ureja mednarodne zveze in radijske zveze in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na področju mednarodnih zvez in radijskih zvez, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; 12) ureja splošne pogoje in načela za izrekanje sankcij za kazniva dejanja in gospodarske prestopke, sistem sankcij, pogoje za izbris sankcij in za rehabilitacijo in splošna pravila o uporabi vzgojnih ukrepov in kaznovanju mladoletnikov (splošni del kazenskega zakona in zakona o gospodarskih prestopkih); določa kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve Jugoslavije in varnost države, človečnost in mednarodno pravo, zoper ugled Socialistične federativne republike Jugoslavije, njenih organov in predstavnikov, zoper ugled tuje države in organizacije ter zoper ugled njunih šefov oziroma predstavnikov, zoper uradno dolžnost uradnih oseb v zveznih organih in zoper oborožene sile, kot tudi kazniva dejanja in gospodarske prestopke, s katerimi se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga ali kršijo zvezni predpisi; določa odgovornost in sankcije za prekrške, s katerimi se kršijo zvezni predpisi; ureja postopek o prekrških, ki ga vodijo zvezni organi; ureja splošni upravni postopek; ureja kazenski postopek in druge sodne postopke, razen posebnih postopkov na področjih, na katerih urejajo družbene odnose republike oziroma avtonomni pokrajini s svojimi predpisi; ureja amnestijo in pomilostitev za kazniva dejanja, določena z zveznim zakonom; 13) ureja sistem merskih enot in zagotavlja kontrolo mer in plemenitih kovin; ureja varstvo [[:w:sl:izum|izumov]], tehničnih izboljšav, znamk, znakov kakovosti, označb izvora proizvodov, vzorcev in modelov ter [[:w:sl:standard|standarde]], tehnične normative in norme za kakovost proizvodov in storitev in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; 14) ureja in organizira zbiranje, evidentiranje in obdelavo [[:w:sl:statistika|statističnih]] in drugih podatkov o stanju na posameznih področjih družbenega življenja, o stanju in gibanju prebivalstva ter o [[:w:sl:ekonomija|ekonomskih]] in drugih pojavih, kot tudi drugih podatkov, ki so pomembni za vso državo; 15) ureja odločanje o koliziji republiškega oziroma pokrajinskega zakona z zakoni drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin (kolizijske norme) in o sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi organi z območja raznih republik; ureja odločanje o koliziji zakonov s predpisi drugih [[:w:sl:država|držav]]; 16) ureja in zagotavlja organizacijo, pristojnost in način dela zveznih organov ter materialne in druge odnose zveznih organov: volitve v zvezne organe; pravice in dolžnosti zveznih organov glede sredstev, ki so družbena lastnina in jih ti uporabljajo; položaj, organizacijo in način dela zavodov in šol, ki jih ustanavlja federacija za opravljanje zadev, pomembnih za uresničevanje njenih funkcij, in odnose zveznih organov do teh zavodov in šol; pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev iz dela in po delu v zveznih organih ter v zavodih in šolah, ki jih ustanavlja federacija; 17) varuje ustavnost, določeno s to ustavo, in zakonitost v skladu s to ustavo; 18) izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ta ustava]]. Kadar ta ustava tako določa, izvršujejo zvezni organi te pravice in dolžnosti na podlagi odločitev oziroma soglasja republiških in pokrajinskih organov tako, kot je v njej določeno. 32 55 2006-06-12T22:05:22Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''ČETRTI DEL'''</big></center> <center><big>'''ORGANIZACIJA FEDERACIJE'''</big></center> ==I. poglavje - Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije== ===1. Položaj in pristojnost=== ====282. člen==== Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti federacije. Skupščina SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====283. člen==== Skupščina SFRJ: 1) odloča o spremembi ustave SFRJ; 2) obravnava in določa temelje notranje politike in zunanjo politiko SFRJ; sprejema zvezne zakone, druge predpise in splošne akte; 3) sprejema družbeni plan Jugoslavije, proračun federacije in zaključni račun federacije; 4) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 5) odloča o vojni in miru; ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov; 6) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 7) voli Predsednika republike in razglaša izvolitev Predsedstva SFRJ; 8) voli in razrešuje predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta; 9) voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenuje in razrešuje zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenuje in razrešuje zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje v zveznih organih ter člane kolegijskih teles; 10) opravlja politično nadzorstvo nad delom Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov; opravlja družbeno nadzorstvo; 11) opravlja druge s to ustavo določene zadeve. ===2. Zbora in njuno delovno področje=== ====284. člen==== Pravice in dolžnosti Skupščine SFRJ izvršujeta Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin po določbah te ustave. Zvezni zbor sestavljajo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zbor republik in pokrajin sestavljajo delegacije skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin. ====285. člen==== Zvezni zbor: 1) odloča o spremembi ustave SFRJ; 2) določa temelje notranje politike in zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije; 3) sprejema zvezne zakone, razen zveznih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema: 4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 5) sprejema proračun federacije in zaključni račun federacije; 8) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 7) odloča o vojni in miru; 8) ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, katere on sprejema; 9) določa temelje organizacije zveznih organov in njihovo pristojnost; 10) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo; 11) obravnava mnenja in predloge Ustavnega sodišča Jugoslavije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti pred tem sodiščem; 12) obravnava porotila Zveznega sodišča in zveznega javnega tožilca o uporabi zveznih zakonov, o splošnih problemih pravosodja in o njunem delu; 13) obravnava poročila, mnenja in predloge zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; 14) daje amnestijo za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon; 15) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru; 16) sprejema poslovnik za svoje delo; 17) opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine SFRJ, ki niso v delovnem področju Zbora republik in pokrajin ali jih ne opravlja enakopravno s tem zborom. ====286. člen==== Zbor republik in pokrajin zagotavlja usklajevanje stališč skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin na področjih, na katerih sprejema zvezne zakone in druge splošne akte na podlagi njihovega soglasja. Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin: 1) sprejema družbeni plan Jugoslavije; 2) določa politiko in sprejema zvezne zakone, s katerimi se določajo odnosi na področjih: monetarnega sistema in emisije denarja, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa; kreditnih in drugih ekonomskih odnosov s tujino; ustvarjanja denarnih in deviznih rezerv in razpolaganja z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; carinske in necarinske zaščite; družbene kontrole cen za proizvode in storitve; kreditiranja hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določanja dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu; sistema in virov sredstev za financiranje federacije; določanja ukrepov za omejitev trga ter svobodnega prometa blaga in storitev in ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo, ter načina in oblik kompenzacije; združevanja organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije in obveznega združevanja organizacij združenega dela v skupnosti; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema; 3) določa skupen obseg izdatkov proračuna federacije za vsako leto; 4) odloča o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po določbah te ustave zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti za federacijo; 5) ratificira mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih on sprejema; 6) sprejema poslovnik za svoje delo. Zbor republik in pokrajin samostojno: 1) sprejema zakone o začasnih ukrepih, kadar tako določa ta ustava; 2) določa na predlog Predsedstva SFRJ vire in obseg sredstev in odloča o prevzemu kreditnih in drugih obveznosti za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin; 3) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo; 4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 5) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru. ====287. člen==== Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin lahko sprejemata o vprašanjih s svojega delovnega področja odloke, deklaracije, resolucije in priporočila. ====288. člen==== Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin enakopravno: 1) volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika oziroma podpredsednike Skupščine SFRJ; 2) volita in razrešujeta predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta; imenujeta in razrešujeta zvezne sekretarje in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje in člane kolegijskih teles v zveznih organih; 3) volita in razrešujeta predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenujeta in razrešujeta zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenujeta in razrešujeta zveznega javnega tožilca; 4) volita in razrešujeta člane Sveta federacije; 5) ratificirata meduarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških in pokrajinskih zakonov; 6) odločata o podaljšanju mandata delegatov v Skupščini SFRJ; 7) sprejemata poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in o njunih skupnih delovnih telesih in odlok o organizaciji in delu Skupščine SFRJ. ====289. člen==== Predlog za izvolitev, imenovanje ali razrešitev zveznih funkcionarjev je sprejet, če sta tak predlog sprejela oba zbora. Če pa kakšen zbor ne sprejme danega predloga, poda pooblačeni predlagatelj nov predlog. ====290. člen==== Zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, odlok o podaljšanju mandata delegatov, poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in odlok o organizaciji in delu služb Skupščine SFRJ so sprejeti, če sta jih v istovetnem besedilu sprejela oba zbora. Če pa zakon o ratifikaciji, odlok oziroma poslovnik ni bil v istovetnem besedilu sprejet v obeh zborih, odložita zbora sporni akt z dnevnega reda in ga lahko znova dasta na dnevni red te na dveh svojih zaporednih sejah. Če niti tedaj oba zbora ne sprejmeta spornega akta, se šteje, da odloka o podaljšanju mandata delegatov ni, zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe je odložen za tri mesece, do sprejetja poslovnika o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ pa se uporablja poslovnik v besedilu, ki ga je sprejel Zvezni zbor. ===3. Sestava in volitve zborov=== ====291. člen==== Zvezni zbor sestavlja po trideset delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz vsake republike oziroma po dvajset delegatov iz vsake avtonomne pokrajine. Kandidacijski postopek izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva. Kandidate za delegate v Zvezni zbor predlagajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti izmed članov delegacij teh organizacij in skupnosti in družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva iz vrst svojih delegacij. Listo kandidatov za delegate v Zvezni zbor določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva republike oziroma avtonomne pokrajine. Delegate v Zvezni zbor volijo z liste kandidatov skupščine občin z območja republike oziroma avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem. Volitve in odpoklic delegatov v Zveznem zboru ureja zvezni zakon. Kandidacijski postopek za volitve delegata v Zvezni zbor namesto delegata, ki mu je mandat prenehal pred iztekom mandatne dobe, ureja zvezni zakon. ====292. člen==== Zbor republik in pokrajin sestavlja po dvanajst delegatov iz skupščine vsake republike in po osem delegatov iz skupščine vsake avtonomne pokrajine. Delegacijo v Zboru republik in pokrajin volijo in odpokličejo vsi zbori skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine na skupni seji s tajnim glasovanjem. Delegati, izvoljeni v Zbor republik in pokrajin, obdržijo mandat v skupščinah, v katerih so bili izvoljeni. ===4. Delo in odločanje v zborih=== ====293. člen==== Vsak delegat in vsako delovno telo v Zveznem zboru ima pravico predlagati zvezne zakone, druge predpise in splošne akte z njegovega delovnega področja. ====294. člen==== Zvezni zbor odloča z večino glasov na seji, na kateri je navzoča večina delegatov, če ni s to ustavo določena posebna večina. Kadar je na dnevnem redu Zveznega zbora predlog zakona, drugega predpisa ali splošnega akta oziroma kakšno drugo vprašanje, ki je splošnega pomena za republiko oziroma avtonomno pokrajino in za enakopravnost narodov in narodnosti, se tak zakon ali drug splošni akt oziroma tako vprašanje na zahtevo večine delegatov iz ene republike oziroma avtonomne pokrajine obravnava in o njem odloči po posebnem postopku, ki je določen v poslovniku o delu Zveznega zbora. ====295. člen==== Zbor republik in pokrajin odloča na seji, na kateri so zastopane delegacije skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin in na kateri je navzoča večina njegovih delegatov. O vprašanjih, o katerih se odloča na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, odloča zbor po delegacijah Odločitev je sprejeta, če so zanjo glasovale vse delegacije v zboru. Zakone o začasnih ukrepih sprejema zbor z dvetretjinsko večino glasov vseh svojih delegatov. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja, kot tudi o vprašanjih, o katerih odloča enakopravno z Zveznim zborom, odloča Zbor republik in pokrajin z večino glasov svojih navzočih delegatov. ====296. člen==== Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v Zboru republik in pokrajin, zastopa delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine stališča te skupščine. Delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine obvešča svojo skupščino o delu Zbora republik in pokrajin, o svojem delu glede vprašanj, ki jih obravnava ta zbor in o stališčih drugih delegacij do njih ter sodeluje pri zavzemanju stališč skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine. ====297. člen==== Zvezni zbor ustanavlja delovna telesa za pripravljanje in obravnavanje predlogov zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, katere on sprejema, in za proučevanje in obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja. Zbor republik in pokrajin ustanavlja delovna telesa za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in za obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja. Delovna telesa si izvoli izmed delegatov v zboru po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. V delovnih telesih, ki jih ima zbor za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov in drugih splošnih aktov, sodelujejo tudi predstavniki Zveznega izvršnega sveta. Zbora skupščine SFRJ ustanovita skupno komisijo za volitve in imenovanja, lahko pa ustanavljata tudi druga skupna delovna telesa za obravnavanje vprašanj skupnega pomena. S poslovnikoma zborov in s poslovnikom o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ so lahko dana delovnim telesom zborov in skupnim delovnim telesom Skupščine SFRJ pooblastila, da smejo opravljati ankete in zahtevati od državnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti potrebna obvestila, podatke in listine, ter druga pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Ta delovna telesa ne morejo imeti preiskovalnih in drugih sodnih funkcij. ===5. Sprejemanje aktov v Zboru republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin=== ====298. člen==== Pravico predlagati zvezne zakone in druge splošne akte z delovpega področja Zbora republik in pokrajin, ki jih ta zbor sprejema na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, ima vsaka delegacija in vsako delovno telo zbora, skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine in Zvezni izvršni svet. ====299. člen==== Zbor republik in pokrajin določi na podlagi danega soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin in uskladitve stališč do predlogov in pripomb teh skupščin k osnutku zakona ali drugega splošnega akta v zboru predlog zakona oziroma drugega splošnega akta. ====300. člen==== Ko Zbor republik in pokrajin določi predlog zakona ali drugega splošnega akta, ga pošlje skupščinam republik in skupščinama avtonomnih pokrajin, da odločijo o soglasju k predlogu v celoti. Skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine lahko pri odločanju o osnutki zakona ali drugega splošnega akta pooblasti svojo delegacijo v Zboru republik in pokrajin, da v njenem imenu da soglasje k predlogu zakona oziroma drugega splošnega akta v celoti. ====301. člen==== Če se ne doseže soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin o predlogu zakona ali drugega splošnega akta, ki ga sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja teh skupščin. predlaga Zvezni izvršni svet Predsedstvu SFRJ, naj se izda zakon o začasnih ukrepih, če je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali če meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi zaradi tega lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij. Če se Predsedstvo SFRJ strinja, da je potreben začasen ukrep, ki ga predlaga Zvezni izvršni svet, določi Zvezni izvršni svet dokončen predlog zakona o začasnih ukrepih in ga predloži Skupščini SFRJ. ====302. člen==== Če predlog zakona o začasnih ukrepih v Zboru republik in pokrajin ni sprejet z dvetretjinsko večino glasov vseh njegovih delegatov, lahko Predsedstvo SFRJ razglasi, da se bo tak zakon uporabljal v besedilu, za katero je glasovala večina vseh delegatov v zboru, dokler ne bo dokončno sprejet zakon po določbah te ustave. ====303. člen==== Zakon o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler Zbor republik in pokrajin dokončno ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če Zbor republik in pokrajin do izteka veljavnosti zakona o začasnih ukrepih ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, se postopek za zakon o začasnih ukrepih ponovi. ====304. člen==== Če se do dneva, ko bi moral biti sprejet proračun federacije, skupščine republik in skupščini avtonomnih pokrajin ne zedinijo glede skupnega obsega sredstev za financiranje federacije, se potrebe federacije začasno financirajo na podlagi proračuna iz prejšnjega leta. ===6. Pravice in dolžnosti delegatov in delegacij=== ====305. člen==== Vsak delegat v zborih Skupščine SFRJ in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin ima pravico v okviru delovnega področja zbora načenjati vprašanja, postavljati vprašanja Zveznemu izvršnemu svetu in funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe, zahtevati obvestila, predlagati zboru, naj zahteva od teh organov poročila o delu, zahtevati strokovno pomoč in dobiti obvestila, ki jih potrebuje za opravljanje svoje funkcije. Najmanj deset delegatov v Zveznem zboru in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin lahko vloži v zboru interpelacijo za obravnavanje določenih političnih vprašanj v zvezi z delom Zveznega izvršnega sveta. ====306. člen==== Delegat v Skupščini SFRJ uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt in ne kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v Skupščini SFRJ. Delegat ne sme biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu odvzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj odločba o odvzemu prostosti ostane v veljavi. Zbor lahko vzpostavi imuniteto tudi delegatu, ki se ni nanjo skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, in o vzpostavitvi imunitete delegata. ====307. člen==== Mandat delegatov v zborih Skupščine SFRJ traja štiri leta. Volitve delegatov v zbora Skupščine SFRJ morajo biti najmanj petnajst dni pred iztekom volilne dobe delegatov, ki jim izteka mandat. Volitve za delegate razpisuje predsednik Skupščine SFRJ. Od dneva razpisa volitev do dneva volitev delegatov v zbora Skupščine SFRJ ne sme preteči manj kot en mesec in ne več kot dva meseca. Z dnem verifikacije mandata novih delegatov preneha funkcija delegatom, ki jim izteka mandat. ====308. člen==== Zbora skupščine SFRJ lahko v izrednih razmerah odločita, da podaljšata mandat delegatov v Skupščini SFRJ za čas, dokler traja tako stanje. Novi delegati se izvolijo takoj po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je bil delegatom podaljšan mandat. V vojnem stanju se mandat delegatov v Skupščini SFRJ podaljša za čas, dokler traja tako stanje. ===7. Volitve in pooblastila funkcionarjev v Skupščini SFRJ=== ====309. člen==== Skupščina SFRJ ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v Skupščini SFRJ. Predsednik predstavlja Skupščino SFRJ, sklicuje in vodi skupne seje njenih zborov ter podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov, kot tudi odloke in druge splošne akte, ki jih zbora skupščine SFRJ sprejmeta enakopravno ali na skupni seji. Predsednik Skupščine SFRJ skupaj s podpredsedniki Skupščine SFRJ in predsednikoma zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v Skupščini SFRJ in vprašanja skupščinske procedure ter skrbi za sodelovanje Skupščine SFRJ z drugimi organi in organizacijami v federaciji, republikah in avtonomnih pokrajinah in s parlamenti drugih držav. ====310. člen==== Vsak zbor Skupščine SFRJ ima predsednika in podpredsednika. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje ter podpisuje odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema zbor. ====311. člen==== Predsednik skupščine SFRJ in predsednika zborov sklicujejo seje Skupščine SFRJ oziroma seje zborov na svojo pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Zbora republik in pokrajin skliče sejo zbora tudi na zahtevo delegacije v zboru, predsednik Zveznega zbora pa tudi na zahtevo tolikšnega števila delegatov. kot ga določa poslovnik o delu Zveznega zbora. ====312. člen==== Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ ter predsednika zboru se volijo za štiri leta. Predsednik in podpredsedniki skupščine SFRJ in predsednika zborov ne morejo biti izvoljeni v isto funkcijo več kot dvakrat zaporedoma. ==II. poglavje - Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije== ====313. člen==== Predsedstvo SFRJ predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini in izvršuje druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti. V prizadevanju za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti skrbi Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti za usklajevanje skupnih interesov republik oziroma avtonomnih pokrajin v skladu z njihovo odgovornostjo pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije. Predsedstvo SFRJ je najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije v vojni in miru. Predsedstvo SFRJ obravnava stanje na področju zunanje politike in varstva s to ustavo določenega reda (državne varnosti) in zavzema stališča, da bi moglo dajati pobude za ukrepe in za usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri izvajanju začrtane politike na teh področjih. ====314. člen==== Predsedstvo SFRJ ima pravico predlagati Skupščini SFRJ določitev notranje in zunanje politike ter sprejetje zakonov in drugih splošnih aktov. ====315. člen==== Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti: 1) predlaga Skupščini SFRJ kandidata za predsednika Zveznega izvršnega sveta; 2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; 3) razglaša z ukazom zvezne zakone; 4) predlaga izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije; 5) postavlja in odpoklice z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov in izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb; 6) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, ki jih določi zvezni zakon; postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce; 7) predlaga izvolitev in razrešitev članov Sveta federacije; 8) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 9) daje v skladu z zveznim zakonom pomilostitve za kazniva dejanja, ki so določena v zveznem zakonu; 10) sprejema poslovnik o svojem delu. ====316. člen==== Pri uresničevanju splošne ljudske obrambe določa Predsedstvo SFRJ osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo, daje smernice za priprave in mobilizacijo virov in sil države za obrambo ter za uskladitev načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno in delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ ne more sestati, razglaša vojno stanje. Predsedstvo SFRJ določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru. Posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko prenese Predsedstvo SFRJ na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedstvu SFRJ za zadeve, ki so bile nanj prenesene. Predsedstvo SFRJ lahko pošlje svoje delegate k Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo in k drugim višjim poveljstvom oboroženih sil SFRJ, da spremljajo, kako se pri vodstvu in poveljevanju oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije izvaja začrtana politika. ====317. člen==== Med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja Predsedstvo SFRJ na svojo pobudo ali na predlog Zveznega izvršnega sveta uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane. Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma, dokler traja tako stanje in če to zahteva obramba države, suspendirati posamezne določbe te ustave, ki se nanašajo na izdajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in ukrepanje zveznih organov na podlagi soglasja pristojnih organov republik in avtonomnih pokrajin, na posamezne svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana ter na pravice samoupravnih organizacij in skupnosti ali na sestavo in pooblastila izvršilnih in upravnih organov. ====318. člen==== Predsedstvo SFRJ obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejema odločitve. Skupščina SFRJ lahko zahteva od Predsedstva SFRJ, naj ji razloži stališča do posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, ki so pomembna za njeno delo. ====319. člen==== Če se pristojni zbor Skupščine SFRJ ne strinja s predlogom Predsedstva SFRJ za določitev notranje in zunanje politike ali s predlogom za izdajo zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je po mnenju Predsedstva SFRJ nujen, ali če se ne strinja z njegovim predlogom, naj se zakon ali drug splošni akt odloži, določita pristojni zbor Skupščine SFRJ in Predsedstvo SFRJ sporazumno postopek za obravnavanje spornega vprašanja in rok za uskladitev stališč do njega. Ta rok ne sme biti daljši kot šest mesecev. Če se niti po določenem roku ne doseže soglasje glede določitve notranje in zunanje politike, glede predloga za izdajo oziroma odložitev zakona ali drugega splošnega akta, se sporno vprašanje odloži z dnevnega reda pristojnega zbora Skupščine SFRJ in da znova na dnevni red, če to zahteva Predsedstvo SFRJ ali če na lastno pobudo tako odloči pristojni zbor Skupščine SFRJ. Če se niti po ponovni obravnavi v treh mesecih ne doseže soglasje, se pristojni zbor Skupščine SFRJ razpusti, Predsedstvu SFRJ pa preneha mandat. Volitve v pristojni zbor Skupščine SFRJ morajo biti razpisane v petnajstih dneh od njegove razpustitve, volitve Predsedstva SFRJ pa opravljene v petnajstih dneh od konstituiranja na novo izvoljenega zbora Skupščine SFRJ. Do izvolitve novega Predsedstva SFRJ ostane Predsedstvo SFRJ, ki mu je prenehal mandat, v svoji funkciji. ====320. člen==== Predsedstvo SFRJ ima pravico zavzemati stališče do izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ in zahtevati od Zveznega izvršnega sveta, naj ukrene, kar je potrebno za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine. Predsedstvo SFRJ lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red. Predsedstvo SFRJ ima pravico zadržati izvršitev predpisov Zveznega izvršnega sveta, ki so splošnega političnega pomena, preden so objavljeni. Če Predsedstvo SFRJ zadrži izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, predloži sporno vprašanje v odločitev pristojnemu zboru Skupščine SFRJ. Predsedstvo SFRJ lahko postavi pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti v Skupščini SFRJ vprašanje nezaupnice Zveznemu izvršnemu svetu. ====321. člen==== Predsedstvo SFRJ sestavljajo po en član iz vsake republike in avtonomne pokrajine, ki ga voli skupščina te republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem na skupni seji vseh svojih zborov, in po položaju predsednik Zveze komunistov Jugoslavije. ====322. člen==== Skupščina SFRJ razglasi izvolitev in objavi sestavo Predsedstva SFRJ na skupni seji zborov. Člani Predsedstva SFRJ podajo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ slovesno izjavo. Po slovesni izjavi se Predsedstvo SFRJ konstituira in prevzame dolžnost. ====323. člen==== Član Predsedstva SFRJ uživa imuniteto. Glede imunitete člana Predsedstva SFRJ se primerno uporabljajo določbe o imuniteti delegatov v Skupščini SFRJ. O imuniteti svojega člana odloča Predsedstvo SFRJ. ====324. člen==== Člani Predsedstva SFRJ se volijo za pet let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana Predsedstva SFRJ. Člani Predsedstva SFRJ se volijo trideset dni pred iztekom mandata članov, ki jim izteka mandat. Če član Predsedstva SFRJ daljši čas ne more opravljati svoje funkcije, ga pri delu nadomešča predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine. Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, traja mandat novega člana Predsedstva SFRJ do izteka mandata članu, ki mu je prenehal mandat. Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, mu preneha funkcija z dnem, ko je razrešen v skupščini republike oziroma v skupščini avtonomne pokrajine, funkcijo člana Predsedstva SFRJ do razglasitve izvolitve novega člana v Skupščini SFRJ pa opravlja predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine. Novi član Predsedstva SFRJ nastopi dolžnost z dnem, ko je razglašena njegova izvolitev v skupščini SFRJ. ====325. člen==== Ob neposredni vojni nevarnosti ali med vojno se članom Predsedstva SFRJ podaljša mandat, dokler ni možnosti za izvolitev novih članov. ====326. člen==== Član Predsedstva SFRJ ne more opravljati nikakršne samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, razen funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, in tudi ne opravljati nikakršne druge poklicne dejavnosti. ====327. člen==== Predsedstvo SFRJ si voli predsednika in podpredsednika izmed svojih članov za dobo enega leta po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o delu Predsedstva SFRJ. Predsedstvo SFRJ razglasi in objavi izvolitev svojega predsednika in podpredsednika. Predsedstvo SFRJ lahko med vojno odloči, da podaljša mandat svojemu predsedniku ali da pred iztekom mandata izvoli za predsednika drugega svojega člana. ====328. člen==== Predsednik Predsedstva SFRJ predstavlja v imenu Predsedstva SFRJ Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, predstavlja Predsedstvo SFRJ, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje akte, ki jih sprejezna Predsedstvo SFRJ, skrbi za izvajanje aktov in sklepov Predsedstva SFRJ, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter sprejema poverilna in odpoklicna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, akreditiranih pri Predsedstvu SFRJ. Predsednik Predsedstva SFRJ ima v njegovem imenu poveljstvo nad oboroženimi silami Socialistične federativne republike Jugoslavije v skladu s to ustavo in zveznim zakonom. Predsednik Predsedstva SFRJ je predsednik Sveta za ljudsko obrambo. Predsednik Predsedstva SFRJ izvršuje v njegovem imenu med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo SFRJ ne more sestati, določene pravice in dolžnosti, za katere ga Predsedstvo SFRJ pooblasti. Podpredsednik Predsedstva SFRJ nadomestuje predsednika, če je ta odsoten ali dalj časa zadržan, in ga lahko zastopa pri opravljanju zadev, ki mu jih poveri predsednik. S prenehanjem funkcije Predsednika republike začne Predsedstvo SFRJ izvrševati vse pravice in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi, podpredsednik Predsedstva SFRJ pa postane predsednik Predsedstva SFRJ do izteka svojega podpredsedniškega mandata. ====329. člen==== Predsedstvo SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov in je za to odgovorno. ====330. člen==== Predsedstvo SFRJ dela na podlagi usklajenih stališč svojih članov. Predsedstvo SFRJ odloča na način, ki ga določa poslovnik o njegovem delu. ====331. člen==== Predsedstvo SFRJ ima Svet za ljudsko obrambo. Predsedstvo SFRJ ima lahko še druge svete oziroma druga delovna telesa, potrebna za njegovo delo. Zvezni zakon določa sestavo, organizacijo in delovno področje Sveta za ljudsko obrambo kot tudi sestavo in delovno področje drugih delovnih teles Predsedstva SFRJ, katerim je poverjeno samostojno opravljanje določenih zadev v mejah pravic in dolžnosti Predsedstva. ====332. člen==== Predsedstvo SFRJ lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike. Predsedstvo SFRJ lahko članu Sveta federacije poveri izvršitev določene naloge. Člani Sveta federacije se volijo na predlog Predsedstva SFRJ izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. ==III. poglavje - Predsednik republike== [[Slika:Tito-biggest.jpg|thumb|150px|Josip Broz Tito]] ====333. člen==== Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita v [[:w:sl:narodnoosvobodilna vojna|narodnoosvobodilni vojni]] in v [[:w:sl:socializem|socialistični]] [[:w:sl:revolucija|revoluciji]], pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih odnosih in v boju za [[:w:sl:mir|mir]] na svetu, v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti Jugoslavije - lahko Skupščina SFRJ na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin izvoli [[:w:sl:Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata. ====334. člen==== Predsednik republike se voli na skupni seji zborov Skupščine SFRJ z večino glasov navzočih delegatov s tajnim glasovanjem. Predsednik republike da po izvolitvi slovesno izjavo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ. ====335. člen==== Predsednik republike predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini. Predsednik republike je predsednik Predsedstva SFRJ. Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predsednik republike je predsednik Sveta za ljudsko obrambo. ====336. člen==== Predsednik republike izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====337. člen==== Predsednik republike: 1) razglaša z ukazom zvezne zakone; 2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; 3) postavlja in odpokliče z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb; 4) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 5) ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno ali delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ in Predsedstvo SFRJ ne moreta sestati, razglaša vojno stanje; 6) ustanavlja ustrezne službe za opravljanje zadev s svojega delovnega področja. ====338. člen==== Če se med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti Predsedstvo SFRJ ne more sestati, izdaja Predsednik republike uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži Predsednik republike v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane. ====339. člen==== Predsednik republike obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejme odločitve. ====340. člen==== Predsednik republike lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red. Predsednik republike vodi sejo sveta, na kateri je navzoč. ====341. člen==== Predsednik republike lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike. Predsednik republike lahko poveri članu Sveta federacije izvršitev določene naloge. ====342. člen==== Predsednik republike kot vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije: 1) vodi oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije in jim poveljuje ter določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo; 2) določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru; 3) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, za katere tako določi zvezni zakon; 4) postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce. ====343. člen==== Predsednik republike lahko posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije prenese na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedniku republike za zadeve, ki so bile nanj prenesene. ====344. člen==== Predsednik republike lahko skliče skupno sejo Predsedstva SFRJ in Zveznega izvršnega sveta in vodi to sejo. ====345. člen==== Predsednik republike lahko poveri podpredsedniku Predsedstva SFRJ posamezne zadeve s svojega delovnega področja. ==IV. poglavje - Zvezni izvršni svet== ===1. Položaj in pristojnost=== ====346. člen==== Zvezni izvršni svet je izvršilni organ Skupščine SFRJ. Zvezni izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti federacije odgovoren Skupščini SFRJ za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter za usmerjanje in usklajevanje dela zveznih upravnih organov. Zvezni izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====347. člen==== Zvezni izvršni svet: 1) spremlja stanje in uresničevanje politike Skupščine SFRJ in predlaga Skupščini SFRJ, da določi notranjo in zunanjo politiko; 2) predlaga zvezne zakone, druge predpise in splošne akte ter ima pravico dajati mnenje o predlogih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih Skupščini SFRJ predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji; 3) določa predlog družbenega plana Jugoslavije; 4) daje predlog za določitev skupnega obsega izdatkov proračuna federacije, določa predlog proračuna federacije in zaključnega računa federacije in skrbi za izvršitev proračuna federacije in zaključnega računa federacije; 5) izdaja uredbe, odloke in druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ; 6) skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ; 7) skrbi v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi in zveznem zakonu, za izvrševanje politike obrambe države in za izvajanje priprav za obrambo; 8) ratificira mednarodne pogodbe, katerih ratifikacija ne sodi v pristojnost Skupščine SFRJ; 9) usklajuje in usmerja delo zveznih upravnih organov, da zagotovi izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine SFRJ; nadzoruje delo zveznih upravnih organov in razveljavlja predpise zveznih upravnih organov, ki so v nasprotju z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Skupščine SFRJ ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvajanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, lahko pa pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon, tudi odpravi predpise teh organov; 10) določa splošna načela za notranjo organizacijo zveznih upravnih organov; odpira diplomatska in konzularna predstavništva Socialistične federativne republike Jugoslavije v tujini; ustanavlja strokovne in druge službe za svoje potrebe ter skupne službe za potrebe zveznih upravnih organov; postavlja in razrešuje funkcionarje, za katere tako določa zvezni zakon; 11) sprejema poslovnik o svojem delu; 12) opravlja druge v tej ustavi določene zadeve. ===2. Sestava in izvolitev=== ====348. člen==== Zvezni izvršni svet sestavljajo predsednik, člani, izvoljeni po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, ter zvezni sekretarji in drugi funkcionarji. ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, določene z zveznim zakonom. Predsednika Zveznega izvršnega sveta volita zbora Skupščine SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ, člane sveta pa na predlog kandidata za predsednika sveta na podlagi mnenja komisije Skupščine SFRJ za volitve in imenovanja. Po vsakem konstituiranju izvolita na novo izvoljena zbora Skupščine SFRJ Zvezni izvršni svet. Pri imenovanju zveznih sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in so člani Zveznega izvršnega sveta, se upošteva nacionalna sestava. Če je predsednik ali član Zveznega izvršnega sveta izvoljen izmed delegatov v Skupščini SFRJ, mu v Skupščini SFRJ preneha mandat. Zvezni izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov. ====349. člen==== Predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta se volijo za štiri leta. Za predsednika Zveznega izvršnega sveta je ista oseba lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Člani Zveznega izvršnega sveta so lahko izvoljeni dvakrat zaporedoma, izjemoma, in to po posebnem postopku, ki ga določi zvezni zakon, pa še za eno mandatno dobo. Predsednik Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati zboroma Skupščine SFRJ, da razrešita posamezne člane sveta in izvolita nove. Odstop ali razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta ima za posledico odstop oziroma razrešitev celotnega sveta. ====350. člen==== Člani Zveznega izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ. O imuniteti člana Zveznega izvršnega sveta odloča svet. ====351. člen==== Vsak član Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, dajati pobude za pripravo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je pristojen predlagati svet, ter predpisov in drugih aktov, ki jih on sprejema, ter mu predlagati, naj določi načelna stališča in smernice za delo zveznih upravnih organov. Član Zveznega izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v Skupščini SFRJ. Vsak član Zveznega izvršnega sveta lahko odstopi. ===3. Delo in sprejemanje aktov v Zveznem izvršnem svetu=== ====352. člen==== Predsednik Zveznega izvršnega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali najmanj petih članov sveta. Predsednik Zveznega izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejema svet, in skrbi za njihovo izvajanje, skrbi za delo po poslovniku sveta ter za sodelovanje sveta z drugimi organi in organizacijami. ====353. člen==== Zvezni izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji. Zvezni izvršni svet odloča z večino glasov svojih na seji navzočih članov. ====354. člen==== Pri predlaganju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja Pristojnih republiških in pokrajinskih organov, sodeluje Zvezni izvršni svet z izvršnimi sveti republik in avtonomnih pokrajin. ====355. člen==== Zvezni izvršni svet izdaja na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajinskih organov predpise za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin, če je v teh zakonih in drugih splošnih aktih predvideno, da je treba uskladiti stališča. Šteje se, da obstoji soglasje pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa, če ta organ izjavi, da se strinja s predlogom predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta Skupščine SFRJ ali da mu ne nasprotuje. ====356. člen==== Če Zvezni izvršni svet ne doseže s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi soglasja o predlogu predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta za katerega je pristojen, predlaga Predsedstvu SFRJ, naj se izda predpis o začasnih ukrepih, kadar je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali kadar meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij. Če se Predsedstvo SFRJ strinja s tem, da je potreben predpis o začasnih ukrepih, in z razlogi zanj, sprejme Zvezni izvršni svet tak predpis. Zvezni izvršni svet sprejme predpis o začasnih ukrepih iz svoje pristojnosti z večino glasov vseh svojih članov. Predpis o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler se na podlagi usklajenih stališč s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi ne uredi vprašanje, ki je bilo z njim urejeno, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. ====357. člen==== Da bi bila zagotovljena udeležba pristojnih republiških in pokrajinskih organov pri predpisih za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi njihovega soglasja, ustanavljajo Zvezni izvršni svet ter pristojni republiški in pokrajinski organi sporazumno medrepubliške komiteje za posamezna področja. Medrepubliški komiteji se ustanavljajo po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. Člane medrepubliških komitejev delegirajo pristojni republiški in pokrajinski organi. Predsednika medrepubliškega komiteja imenuje Zvezni izvršni svet izmed svojih članov. ===4. Razmerja med Zveznim izvršnim svetom in Skupščino SFRJ in odgovornosti sveta=== ====358. člen==== Zvezni izvršni svet je dolžan poročati zboroma Skupščine SFRJ o svojem delu. Zvezni izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine SFRJ, naj odloži obravnavanje predloga zakona, drugega predpisa ali splošnega akta Skupščine SFRJ, ali naj za obravnavanje posameznega vprašanja sestavi skupno komisijo članov zbora in članov Zveznega izvršnega sveta ali naj skliče sejo zbora, na kateri bi razložil svoje stališče. ====359. člen==== Zvezni izvršni svet je za svoje delo odgovoren zboroma Skupščine SFRJ, vsakemu v njegovem delovnem področju. Zvezni izvršni svet lahko poda zboroma Skupščine SFRJ kolektiven odstop. Če Zvezni izvršni svet meni, da ne more zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je predlagan Skupščini SFRJ, ali izvajanja stališč ali predlaganih ukrepov Predsedstva SFRJ, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, ki ga sam predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Če Zvezni izvršni svet kolektivno odstopi ali mu zbora Skupščine SFRJ izglasujeta nezaupnico, kakor tudi v drugih primerih, ko mu preneha funkcija, opravlja dolžnosti do izvolitve novega sveta. ====360. člen==== Zvezni zbor lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru, Zbor republik in pokrajin pa na predlog delegacije v zboru, vprašanje zaupnice Zveznemu izvršnemu svetu. O zaupnici Zveznemu izvršnemu svetu razpravljata zbora Skupščine SFRJ. ====361. člen==== Pristojni zbor Skupščine SFRJ lahko razveljavi ali odpravi predpis Zveznega izvršnega sveta, če je v nasprotju s to ustavo, z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, ki ga je on sprejel. Če je Predsedstvo SFRJ zadržalo izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, ki je splošnega političnega pomena, odloči o spornem vprašanju pristojni zbor Skupščine SFRJ. ====362. člen==== Člani Zveznega izvršnega sveta in funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah so odgovorni za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov izključno organom federacije in pri opravljanju svoje funkcije ne smejo sprejemati smernic in nalogov od organov in funkcionarjev drugih družbenopolitičnih skupnosti in tudi ne ravnati po njihovih smernicah in nalogih. ==V. poglavje - Zvezni upravni organi== ====363. člen==== Za opravljanje upravnih zadev na določenih področjih se ustanavijajo v mejah pravic in dolžnosti federacije zvezni sekretariati. Zvezni sekretariati se ustanavljajo z zveznim zakonom; z zveznim zakonom se določa tudi njihovo delovno področje. Z zveznim zakonom se lahko ustanavljajo tudi drugi zvezni upravni organi in zvezne organizacije za opravljanje določenih upravnih strokovnih in drugih zadev iz okvira pravic in dolžnosti federacije, kot tudi šole, znanstveni in drugi zavodi za opravljanje zadev, ki so pomembne za uresničevanje funkcij, federacije. Z zveznim zakonom se urejajo položaj, pravice in dolžnosti zveznih organizacij, ki opravljajo določene upravne, strokovne in druge zadeve iz okvira pravic in dolžnosti federacije, ter njihova odgovornost Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu. Za potrebe zveznih organov se lahko ustanavljajo strokovne in druge službe. ====364. člen==== Zvezni upravni organi in zvezne organizacije opravljajo samostojno, na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov, zadeve iz svoje pristojnosti. Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se zvezni upravni organi in zvezne organizacije ravnajo po zveznih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, po smernicah Skupščine SFRJ in po načelnih stališčih in smernicah Zveznega izvršnega sveta. Zvezni upravni organi in zvezne organizacije so dolžni zagotavljati izvrševanje zveznih zakonov ter drugih zveznih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Zvezni upravni organi in zvezne organizacije imajo pravico opravljati pri izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon. ====365. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne u ravne organe in zvezne organizacije, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter predpisov Zveznega izvršnega sveta, če so s temi predpisi oziroma akti za to pooblaščeni. ====366. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, se imenujejo za štiri leta. Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so lahko imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma, po posebnem postopku, ki ga določa zvezni zakon - pa še za eno mandatno dobo. ====367. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu za svoje delo, za delo organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ter za stanje na ustreznem področju družbenega življenja v mejah delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni za svoje delo Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu. ====368. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, morajo poročati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Ti funkcionarji morajo dajati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu na njihovo zahtevo obvestila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Prav tako so dolžni dajati odgovore na vprašanja delegatov in delegacij v zborih Skupščine SFRJ. ==VI. poglavje - Zvezno sodišče, zvezno javno tožilstvo in zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja== ====369. člen==== Zvezno sodišče: 1) odloča pod pogoji in na način, kot to določa zvezni zakon, na zadnji stopnji ali po izrednem pravnem sredstvu v sporih, ki nastanejo iz protiustavnih in protizakonitih posamičnih aktov in dejanj, s katerimi prihajajo organizacije združenega dela ali delovni ljudje na območju drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike oziroma avtonomni pokrajini, na enotnem jugoslovanskem trgu v neenakopraven položaj, vštevši tudi spore o povračilu škode, ki je bila s tem povzročena; 2) odloča v premoženjskih sporih med republikami oziroma avtonomnima pokrajinama kot tudi med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino; 3) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov zveznih organov, če zvezni zakon ne določa drugače; 4) odloča o izrednih pravnih sredstvih, če tako določa zvezni zakon; 5) odloča na zadnji stopnji o sodbah sodišč v republiki in avtonomni pokrajini ter vojaških sodišč, kadar je izrečena smrtna kazen za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon; 6) odloča v sporih o pristojnosti med sodišči z območja dveh ali več republik in avtonomnih pokrajin, kot tudi med vojaškimi sodišči in drugimi sodišči; 7) opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost z zveznim zakonom, v mejah pravic in dolžnosti federacije. ====370. člen==== Predsednika in sodnike Zveznega sodišča voli in razrešuje Skupščina SFRJ. Sestava in število sodnikov Zveznega sodišča se določata po načelu paritetne zastopanosti vseh republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, in sicer po načelih, ki veljajo tudi za druge organe v federaciji. ====371. člen==== Zvezno sodišče, republiška vrhovna sodišča, pokrajinski vrhovni sodišči in ustrezno vojaško sodišče zavzemajo po svojih delegatih na način, ki ga določa zvezni zakon, skupaj načelna stališča do vprašanj, ki so pomembna za uporabo zveznih predpisov. ====372. člen==== Funkcijo javnega tožilstva v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni javni tožilec. Zveznega javnega tožilca imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ. ====373. člen==== Zvezni javni tožilec vlaga pravna sredstva, za katera ga pooblašča zvezni zakon, v stvareh za katere je pristojno Zvezno sodišče, in opravlja druge z zveznim zakonom določene zadeve. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame kazenski pregon v stvareh, v katerih federacija določa kazniva dejanja, za katera so pristojna javna tožilstva v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame pregon tudi v stvareh, ki se nanašajo na gospodarske prestopke, določene z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi. ====374. člen==== Funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja. Zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ. ==VII. poglavje - Ustavno sodišče Jugoslavije== ====375. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije: 1) odloča o skladnosti zakona z ustavo SFRJ; 2) odloča, ali je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom; 3) odloča o skladnosti predpisov in drugih splošnih aktov zveznih organov z ustavo SFRJ in zveznim zakonom; 4) odloča, ali so predpisi in drugi splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti v skladu z ustavo SFRJ oziroma v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi; 5) odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino, med republikami, med republikami in avtonomnima pokrajinama ter med drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi z območja raznih republik, če za odločanje v takih sporih zakon ne določa pristojnosti kakšnega drugega sodišča; 6) odloča v sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi ustavnimi sodišči, med sodišči in zveznimi organi, med zveznimi in republiškimi oziroma pokrajinskimi organi, med sodišči in drugimi državnimi organi z območja dveh ali več republik oziroma z območja republik in avtonomnih pokrajin. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko oceni ustavnost ter ustavnost in zakonitost predpisov in splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do začetka postopka ni preteklo več kot leto dni. ====376. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter daje Skupščini SFRJ mnenja in predloge za izdajo in spremembo zakonov in za druge ukrepe za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti in za varstvo pravic samoupravljanja ter drugih svoboščin in pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti. ====377. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi da pristojni organ ni izdal predpisa za izvrševanje določb ustave SFRJ, zveznega zakona, drugega zveznega predpisa ali splošnega akta, čeprav je bil to dolžan, obvesti o tem Skupščino SFRJ. ====378. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije daje Skupščini SFRJ mnenje o tem, ali je republiška ustava oziroma pokrajinska ustava v nasprotju z ustavo SFRJ. ====379. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije lahko med postopkom do dokončne odločbe odredi, da se zadrži izvršitev posamičnega akta ali dejanja, ki je bilo začeto na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale nepopravljive škodljive posledice. ====380. člen==== Delo Ustavnega sodišča Jugoslavije je javno. ====381. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije sestavljajo predsednik in trinajst sodnikov, ki jih voli Skupščina SFRJ. V Ustavno sodišče Jugoslavije se volita po dva člana iz vsake republike in po en član iz vsake avtonomne pokrajine. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije se volijo za osem let in ne morejo biti znova izvoljeni za predsednika ali sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih ali samoupravnih organih. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ. ====382. člen==== Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije smejo biti pred iztekom mandata razrešeni samo, če sami to zahtevajo, če so obsojeni za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti ali če trajno izgubijo delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije. Razloge za razrešitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije pred iztekom njihovega mandata ugotovi ustavno sodišče in obvesti o tem Skupščino SFRJ. Če predsednik ali sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije zahteva razrešitev, Skupščina SFRJ pa ne odloči o tej zahtevi v treh mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi ustavno sodišče na zahtevo predsednika ali sodnika ustavnega sodišča, da mu je prenehala dolžnost pri ustavnem sodišču, in obvesti o tem Skupščino SFRJ. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko odloči, da predsednik ali sodnik ustavnega sodišča, proti kateremu je uveden kazenski postopek, ne more opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek traja. ====383. člen==== Preden predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije nastopijo svojo dolžnost, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Predsedstva SFRJ. ====384. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da zvezni, republiški ali pokrajinski zakon ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma da je republiški ali pokrajinski v nasprotju z zveznim zakonom, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje pristojni skupščini. Pristojna skupščina mora v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije uskladiti zakon z ustavo SFRJ oziroma odpraviti nasprotje med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom. Na zahtevo pristojne skupščine lahko Ustavno sodišče Jugoslavije podaljša rok za uskladitev zakona največ še za šest mesecev. Če pristojna skupščina v določenem roku ne uskladi zakona z ustavo SFRJ oziroma ne odpravi nasprotja med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, nehajo veljati določbe zakona, ki niso v skladu z ustavo SFRJ, oziroma določbe republiškega ali pokrajinskega zakona, ki so v nasprotju z zveznim zakonom; to ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije s svojo odločbo. ====385. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da predpis, razen zakona, ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo SFRJ ali da je v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi, oziroma da predpis ali drug splošni akt zveznega organa ni v skladu z zveznim zakonom, ga odpravi ali razveljavi oziroma odpravi ali razveljavi tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki so v nasprotju z zveznim zakonom. ====386. člen==== Zakon, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti, ki so bili odpravljeni ali razveljavljeni, se ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena. Predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni mogoče več uporabijati, se ne uporabljajo od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom. Izvršitev pravnomočnih posemičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne more dovoliti in tudi ne izvesti; če pa se je začela, se ustavi. ====387. člen==== Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije lahko začnejo: 1) Skupščina SFRJ, republiška skupščina, pokrajinska skupščina ali skupščina druge družbenopolitične skupnosti; 2) Predsedstvo SFRJ, predsedstvo republike ali predsedstvo avtonomne pokrajine; 3) Zvezni izvršni svet, republiški izvršni svet ali pokrajinski izvršni svet, razen za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih sprejema skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti; 4) republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče; 5) sodišče, če nastane v postopku pred njim vprašanje ustavnosti in zakonitosti; 6) zvezni republiški ali pokrajinski javni tožilec in ustrezni vojaški tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti pri njegovem delu; 7) družbeni pravobranilec samoupravljanja; 8) organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, če je prizadeta njena pravica, ki jo določa ustava SFRJ ali zvezni zakon; 9) zvezni, republiški ali pokrajinski sekretar, ali drug funkcionar, ki vodi delo zveznega, republiškega ali pokrajinskega upravnega organa, ali zvezni, republiški ali pokrajinski organ, vsak na svojem delovnem področju, razen za oceno ustavnosti zakona, nasprotja med republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom ter za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa izvršnega sveta družbenopolitične skupnosti, katere organ je; 10) organ, ki je po ustavi in zakonu pooblaščen zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenapolitične skupnosti in samoupravnega splošnega akta, če meni, da ni v skladu z ustavo SFRJ; 11) služba družbenega knjigovodstva v federaciji, republiki in avtonomni pokrajini. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko tudi samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. ====388. člen==== Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, ima pravico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta. Spremembo dokončnega ali pravnomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, drugega predpisa, splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, je mogoče predlagati v šestih mesecih od dneva objave odločbe v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije, če od vročitve posamičnega akta do odločbe ustavnega sodišča ni preteklo več kot eno leto. Kadar sodišče s pravnomočno odločbo odkloni uporabo predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, češ da ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, Ustavno sodišče Jugoslavije pa ugotovi, da take neskladnosti oziroma takega nasprotja ni, lahko vsakdo, ki mu je bila kršena kakšna pravica, zahteva spremembo pravnomočne odločbe sodišča v enem letu od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije. Če se ugotovi, da se s spremembo posamičnega akta ne morejo odpraviti posledice nastale zaradi uporabe predpisa ali drugega splošnega akta, ki ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je bil v nasprotju z zveznim zakonom, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije odredi, da se te posledice odpravijo z vrnitvijo v prejšnje stanje, s povračilom škode ali kako drugače. ====389. člen==== Če se je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti kakšnega predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, za katerega se trdi da je hkrati v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom in z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ali z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, oceni ustavnost in zakonitost republiško oziroma pokrajinsko ustavno sodišče, ki pri tem oceni samo skladnost tega predpisa ali splošnega akta z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ter z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah. Če republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče oceni, da je predpis ali splošni akt v skladu z republiško ustavo oziroma s pokrajinsko ustavo oziroma z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah, pošlje zadevo Ustavnemu sodišču Jugoslavije, da oceni, ali je predpis oziroma splošni akt v v skladu z ustavo SFRJ oziroma ali sta predpis in splošni akt v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi. ====390. člen==== Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo dajati Ustavnemu sodišču Jugoslavije na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki so mu potrebna za delo, in po nalogu ustavnega sodišča opravljati dejanja, ki so pomembna za postopek. ====391. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov. Član Ustavnega sodišča Jugoslavije, ki izrazi ločeno mnenje, ima pravico in dolžnost, da ga pismeno razloži in utemelji. ====392. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije odloča praviloma na podlagi javne obravnave. ====393. člen==== Kadar je bil zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo SFRJ oziroma zveznim zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije z odločbo ugotovi, da zakon, drug predpis ali splošni akt ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je bil v nasprotju z zveznim zakonom. Ta odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije ima enak pravni učinek, kot ga ima odločba, s katero sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati, oziroma s katero sodišče razveljavlja ali odpravlja drug predpis ali splošni akt. ====394. člen==== Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije so obvezne in izvršljive. Če je potrebno, zagotovi izvršitev odločb Ustavnega sodišča Jugoslavije Zvezni izvršni svet. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko zahteva zoper odgovorno osebo ukrepe, ker ni izvršila njegove odločbe. ====395. člen==== Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti, ali tako, kot se objavlja samoupravni splošni akt, o katerem je Ustavno sodišče Jugoslavije odločalo. ====396. člen==== Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije in svojo organizacijo ureja Ustavno sodišče Jugoslavije samo. ==VIII. poglavje - Slovesna izjava== ====397. člen==== Ob prevzemu dolžnosti dajo Predsednik republike, predsednik in člani Predsedstva SFRJ ter predsednik in člani Ustavnega sodišča Jugoslavije slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: : »Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom spoštoval ustavo SFRJ in zvezne zakone ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.« Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ, predsedniki zborov Skupščine SFRJ, predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta, predsednik in sodniki Zveznega sodišča, zvezni sekretarji in drugi zvezni funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SFRJ, dajo ob prevzemu dolžnosti slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Skupščina SFRJ. 33 56 2006-06-12T22:06:59Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''PETI DEL'''</big></center> <center><big>'''SPREMEMBA USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> ====398. člen==== O spremembi ustave SFRJ odloča Zvezni zbor Skupščine SFRJ s soglasjem skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin; če se s spremembo ustave SFRJ urejajo samo položaj republik in medsebojna razmerja med federacijo in republikami, pa Zvezni zbor Skupščine SFRJ s soglasjem skupščin vseh republik. ====399. člen==== Predlog, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, lahko da najmanj trideset delegatov v Zveznem zboru, Predsedstvo SFRJ, skupščina republike, skupščina avtonomne pokrajine in Zvezni izvršni svet. ====400. člen==== O predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, odloča Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Zvezni zbor lahko odloči, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, če se s takim predlogom strinjajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin oziroma skupščine vseh republik. ====401. člen==== Osnutek akta o spremembi ustave SFRJ določi Zvezni zbor Skupščine SFRJ, ga pošlje v mnenje skupščinam republik in avtonomnih pokrajin ter da v javno razpravo. Osnutek akta o spremembi ustave SFRJ obravnavajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin in dajo o njem svoje mnenje. Potem ko dobi mnenja od skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin in je končana javna razprava, določi Zvezni zbor dokončen predlog akta o spremembi ustave SFRJ in odloči o njem. Sprememba ustave SFRJ je v Zveznem zboru sprejeta, če glasujeta zanjo dve tretjini vseh delegatov Zveznega zbora. Če sprememba ustave SFRJ v Zveznem zboru ni sprejeta, predloga za spremembo ustave SFRJ glede istega vprašanja ni mogoče ponoviti pred iztekom enega leta od dneva, ko je bil zavrnjen. ====402. člen==== Sprememba ustave SFRJ je sprejeta, ko se z besedilom, ki ga je sprejel Zvezni zbor Skupščine SFRJ, strinjajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin oziroma skupščine vseh republik. Če se skupščina ene ali več republik oziroma skupščina ene avtonomne pokrajine ne strinja z besedilom akta o spremembi ustave SFRJ, ki ga je sprejel Zvezni zbor, predlog za spremembo ustave SFRJ, o katerem ni bilo doseženo soglasje, ne more priti na dnevni red pred iztekom enega leta od dneva, ko je Zvezni zbor ugotovil, da ni soglasja. ====403. člen==== Sprejeto spremembo ustave SFRJ razglasi Zvezni zbor Skupščine SFRJ. 34 57 2006-06-12T22:09:05Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''ŠESTI DEL'''</big></center> <center><big>'''PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE'''</big></center> ====404. člen==== Z izrazom "[[:w:sl:ustava|ustava]]" so v tej ustavi mišljene določbe ustave SFRJ, republiških ustav in pokrajinskih ustav. Z izrazom "samoupravni splošni akt" so v tej ustavi mišljeni družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, s katerimi se na splošen način urejajo samoupravni odnosi, in drugi splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. ====405. člen==== Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k njeni uporabi bo izdan poseben ustavni zakon. Ustavni zakon za izvedbo ustave SFRJ sprejmejo na predlog Zbora narodov vsi zbori Zvezne skupščine. Predlog ustavnega zakona mora biti sprejet z dvetretjinsko večino v vsakem zboru, kot to določajo četrti do osmi odstavek 2. točke ustavnega amandmaja XII. Ustavni zakon za izvedbo ustave SFRJ se razglasi in začne veljati sočasno z ustavo SFRJ. ====406. člen==== Ta ustava začne veljati z dnem razglasitve. 35 60 2006-06-12T22:15:27Z Romanm 7 #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] 36 61 2006-06-12T22:15:42Z Romanm 7 #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] 37 63 2006-06-14T13:37:29Z Andrejj 8 [[:w:sl:Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 38 64 2006-06-14T13:38:01Z Andrejj 8 Zdravo. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:38, 14 junij 2006 (UTC) 39 65 2006-06-16T06:30:38Z Klemen Kocjancic 5 '''[[:w:sl:Zakon|Zakon]] o [[:w:sl:obramba|obrambi]] [[:w:sl:republika|Republike]] [[:w:sl:Slovenija|Slovenije]]''' ([[:w:sl:kratica|kratica]] '''ZObr'''). == I. SPLOŠNE DOLOČBE == ==== 1. člen ==== (namen [[zakon]]a) Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg [[:w:sl:obramba|obrambe]] [[:w:sl:država|države]]. ==== 2. člen ==== (namen obrambe) Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. ==== 3. člen ==== (obrambni sistem) (1) Obrambo države sestavljata [[:w:sl:vojaštvo|vojaška]] in [[:w:sl:civilna obramba|civilna obramba]]. (2) Vojaško obrambo izvajajo [[:w:sl:oborožene sile|obrambne sile]], ki jih sestavlja [[:w:sl:Slovenska vojska|Slovenska vojska]] (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali [[:w:sl:vojska|vojska]]). (3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov [[:w:sl:lokalna samouprava|lokalne samouprave]] za delovanje v [[:w:sl:vojna|vojni]], [[:w:sl:gospodarstvo|gospodarsko]] in [[:w:sl:psihološko bojevanje|psihološko obrambo]] ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo [[:w:sl:državljan|državljan]]i, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge [[:w:sl:organizacija|organizacije]]. (4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto. (5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti. ==== 4. člen ==== (spoštovanje mednarodnega vojnega prava) Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli [[:w:sl:mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]] oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. ==== 5. člen ==== (pomen pojmov) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska. 2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju. 3. Varstvo pred [[:w:sl:naravna nesreča|naravnimi]] in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo [[:w:sl:človek|ljudi]], [[:w:sl:žival|žival]]i, premoženja, [[:w:sl:kultura|kulturne]] dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, [[izredno stanje]] in druge oblike množičnega nasilja. 4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. 5. Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. 6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje. 7. Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo [[orožje]]. 8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske. 9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, [[vojaški obveznik]]i na služenju [[vojaški rok|vojaškega roka]] in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v [[vojaška služba|vojaško službo]]. 10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske. 11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. 12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. 13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v [[poveljstva Slovenske vojske|vojaških poveljstvih]], [[enote Slovenske vojske|enotah]] in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v [[ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstvu, pristojnem za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[ministrstvo]]). 14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo. 15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko. 16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje. 17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine. == II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE == ==== 6. člen ==== (vrste obrambnih dolžnosti) (1) Pri [[obramba|obrambi]] [[država|države]] imajo [[državljan]]i v skladu z [[ustava|ustavo]] naslednje dolžnosti: - [[vojaška dolžnost|vojaško dolžnost]], ki jo uresničujejo v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in v [[Enote za zvezo|enotah za zveze]]; - delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, [[prebivalstvo|prebivalstva]], delovanje državnih organov, organov [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] in druge obrambne potrebe; - [[material]]no dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem [[vozilo|vozil]], [[stroj]]ev, [[objekt]]ov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe. (2) Državljan, ki mu je priznan [[ugovor vesti]] vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v [[Civilna zaščita|Civilni zaščiti]] ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v [[vojna|vojni]]. ==== 7. člen ==== (pravica do samoobrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države. (2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu [[vojaško poveljstvo|vojaškemu poveljstvu]] ali [[vojaška enota|enoti]], do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje [[oznake pripadnosti Slovenske vojske|oznak pripadnosti Slovenski vojski]], odkrito nošenje [[orožje|orožja]] in spoštovanje [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega]] in [[mednarodno humanitarno pravo|humanitarnega prava]]. (3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb. ==== 8. člen ==== (vojaška dolžnost) Vojaško dolžnost ureja poseben [[zakon]]. ==== 9. člen ==== (izvrševanje delovne in materialne dolžnosti) (1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali [[izredno stanje|izrednem stanju]], če tako odloči [[Državni zbor Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). (2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj. ==== 10. člen ==== (delovna dolžnost) (1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 ([[moški]]) oziroma 55 [[leto|let]] ([[ženska|ženske]]) in so zdravstveno sposobni za delo. (2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do [[stavka|stavke]]. (3) [[Vlada Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: [[Vlada]]) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti. ==== 11. člen ==== (materialna dolžnost) (1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe. (2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi [[pravna oseba|pravnim osebam]], razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve. (3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali [[objekt]]ov, na katerih se izvaja [[mobilizacija]] [[vojska|vojske]] ali [[vojaška vaja|vojaške vaje]]. (4) Vlada določi vrsto sredstev in opreme, za katero pristojna organizacijska enota [[ministrstvo|ministrstva]] (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost, višino nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja in izplačevanja škode. ==== 12. člen ==== (razporejanje) (1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost. (3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v Civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost. (4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti. ==== 13. člen ==== (dolžnost usposabljanja) Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi. ==== 14. člen ==== (dolžnost varovanja skrivnosti) Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, [[uradništvo|uradno]] ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s [[predpis]]i. ==== 15. člen ==== (dolžnost zglasitve) (1) Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo. (2) Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede [[policija]]. ==== 16. člen ==== (omejitev prostega gibanja) (1) Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik [[brigada|brigade]] ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo [[boj]]i. (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. ==== 17. člen ==== (varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti) (1) [[Poškodba]] ali [[bolezen]], ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih. (2) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta. (3) Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do [[pokojnina|pokojnine]] ter pravico do povračila stroškov prevoza in [[pogreb]]nih storitev, v skladu s predpisi o [[pokojninsko zavarovanje|pokojninskem]] in [[invalidsko zavarovanje|invalidskem zavarovanju]] oziroma [[zdravstveno zavarovanje|zdravstvenem zavarovanju]]. (4) Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna [[plača]] na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje. (5) Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi. ==== 18. člen ==== (telesna okvara) (1) Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o [[vojnih invalid]]ih, ima pravico do enkratne denarne pomoči. (2) Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti. (3) Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje. (4) Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena. ==== 19. člen ==== (odškodninska odgovornost) (1) Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih. (2) Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj. (3) Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. (4) [[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister, pristojen za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[minister]]) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena. ==== 20. člen ==== (zbiranje in varstvo osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke: 1. o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o [[enotna matična številka|enotni matični številki]], [[ime]]nu in priimku, [[datum]]u in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, [[šola|šolski]] izobrazbi, zaposlitvi in [[poklic]]u, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski; 2. o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom; 3. o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe; 4. o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju; 5. o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti; 6. o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb. (2) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in [[štipendist]]ih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost. (3) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. ==== 21. člen ==== (posredovanje osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje: 1. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin; 2. organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti; 3. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti. (2) Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ==== 22. člen ==== (zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda) (1) Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo. (2) Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov. (3) Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (4) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi. (5) Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali. ==== 23. člen ==== (prijava spremembe osebnih podatkov) Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe. == III. OBRAMBNI UKREPI == === 1. Ukrepi za pripravljenost === ==== 24. člen ==== (ukrepi za pripravljenost) (1) S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod [[Sloveska vojna|Slovenske vojske]] in izvajalcev [[civilna obramba|civilne obrambe]] na delovanje v [[vojna|vojnem]] stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave [[civilna zaščita|Civilne zaščite]]. (2) [[Vlada]] določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost. (3) Ob povečanju nevarnosti [[napad]]a na [[država|državo]] ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnemu zboru]] uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, [[mobilizacija|mobilizacijo]] in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe. (4) Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje. === 2. Mobilizacija === ====25. člen==== (mobilizacija) (1) Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni. (2) Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna. (3) O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča [[predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]] na predlog Vlade. (4) O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister. (5) Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije. (6) Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije. ====26. člen==== (kurirska služba) (1) [[Ministrstvo]] organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije. (2) [[Kurir]]ska služba se praviloma popolnjuje z [[vojaški obveznik|vojaškimi obvezniki]], ki so izenačeni s položajem pripadnikov [[enote za zveze|enot za zveze]]. (3) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije. ====27. člen==== (odgovornost za izvedbo mobilizacije) Za izvedbo mobilizacije so odgovorni [[minister]], [[vojaštvo|vojaški]] poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite. ===3. Varovanje obrambnih podatkov=== ====28. člen==== (varovanje obrambnih podatkov) (1) Obrambne podatke, ki so [[državna skrivnost|državna]], [[vojaška skrivnost|vojaška]] ali [[uradna skrivnost]], je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval. (2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti. (3) Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije. ====29. člen==== (obrambni objekti in okoliši) (1) Minister določi [[objekt]]e in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, predpiše ukrepe za njihovo varovanje ter daje soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh objektih in okoliših. (2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, in je potrebno za uporabo takega objekta. ====30. člen==== (dela posebnega pomena za obrambo) Minister določi dela v vojaških [[poveljstvo|poveljstvih]], [[vojaška enota|enotah]] ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje. ====31. člen==== (aerosnemanje in raziskave) (1) [[Aerosnemanje|Aerosnemanja]] za izdelavo [[kartografija|kartografskih]] publikacij lahko opravljajo le [[pravna oseba|pravne osebe]], ki jih pooblasti Vlada. (2) Tuje [[fizična oseba|fizične]] in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost. ===4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe=== ====32. člen==== (obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge) (1) Strokovne [[obveščevalna dejavnost|obveščevalne]] naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. (2) Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo: 1. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih [[obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], [[varnostni organ|varnostnih organov]] ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo; 2. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega [[orožje|orožja]] ali določene [[vojaška oprema|vojaške opreme]] ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z [[zakon]]om; 3. preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom preiskovanje [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v ministrstvu in Slovenski vojski. (3) Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata [[obveščevalno varnostna služba ministrstva]] in [[vojaška policija]]. ====33. člen==== (obveščevalno varnostna služba) (1) Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske. (2) Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja: 1. strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona; 2. strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu; 3. strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva. (3) Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika Vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika Vlade druge organe. (4) Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili. (5) Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek. (6) Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije. (7) Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo. (8) Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije. ====34. člen==== (posebne operativne metode in sredstva) (1) Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in [[kriminalistična služba|kriminalistično službo]]. (2) Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona. (3) Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti. ====35. člen==== (varnostno preverjanje oseb) (1) Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja: 1. ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave; 2. ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo; 3. ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo. ====36. člen==== (zbirke podatkov) (1) Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo. (2) Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. ==IV. SLOVENSKA VOJSKA== ===1. Naloge in organizacija=== ====37. člen==== (naloge [[vojska|vojske]]) (1) Naloge [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] so: - izvaja [[vojaštvo|vojaško]] usposabljanje za oborožen [[boj]] in druge oblike vojaške [[obramba|obrambe]]; - zagotavlja bojno pripravljenost; - ob napadu na [[država|državo]] izvaja vojaško obrambo; - ob [[naravna nesreča|naravnih]] in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; - izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]]. (2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za [[politika|politično]] ali [[politična stranka|strankarsko]] dejavnost ali namen. (3) O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča [[Vlada]], v nujnih primerih pa [[minister]] na predlog poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]]. ====38. člen==== (sestav vojske) (1) Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo. (2) Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa. (3) Vojna sestava se organizira in pripravlja v [[mir]]u. ====39. člen==== (organizacija poveljstev) (1) Slovensko vojsko sestavljajo [[Generalštab Slovenske vojske|generalštab]] kot organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]], vojaška [[poveljstva Slovenske vojske|teritorialna poveljstva, operativna poveljstva]], [[enote Slovenske vojske|enote]] in njihova poveljstva ter zavodi. (2) [[Generalštab]] opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske. (3) Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister. (4) Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi [[vojaška enota|enotami]] ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev. (5) Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog. (6) Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. ====40. člen==== (organizacija enot) (1) Slovensko vojsko sestavljajo združene [[vojaška taktika|taktične]] in [[vojaška operacija|operativne]] enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu. (2) Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja. (3) Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa [[vojaški rod|rodove]]: [[pehota|pehoto]], [[oklepne enote]], [[vojno letalstvo|letalstvo]], [[vojna mornarica|pomorstvo]], [[artilerija|artilerijo]], [[zračna obramba|zračno obrambo]], [[inženirske enote|inženirstvo]], [[RKBO|radiološko kemično in biološko obrambo]] ter [[enote za zveze|zveze]]. (4) V vojski so prištabna služba, služba informatike, [[saniteta|sanitetna]], [[intendant]]ska, tehnična in prometna služba. (5) Materialne, [[zdravstvo|zdravstvene]] in druge [[zaledje|zaledne]] potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe. (6) Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. ====41. člen==== (zastave, himna in oznake v vojski) (1) Slovenska vojska ima svojo [[zastava|zastavo]] in [[himna|himno]]. (2) [[Bojna zastava|Bojno zastavo]] in svečano [[pesem]] imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, [[brigada|brigade]], samostojni [[bataljon]]i in njim enake ali višje enote. (3) Himno, obliko zastav ter [[oznake pripadnosti Slovenski vojski|oznako pripadnosti Slovenski vojski]] določi [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]], druge oznake v Slovenski vojski pa [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister]]. (4) Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski. ===2. Vodenje in poveljevanje=== ====42. člen==== (vodenje vojske) (1) [[Minister]] preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih. (2) Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto [[orožje|oborožitve]] in druge [[vojaška oprema|vojaške opreme]], ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske. (3) Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske. ====43. člen==== (poveljevanje) (1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je [[predsednik]] [[republika|republike]]. (2) Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov. (3) Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij. (4) Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena. (5) Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča. (6) Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje. (7) Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo. (8) Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]]. (9) Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, [[protokol]]arnih zadev, [[straža|straže]] ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni. ====44. člen==== (odgovornost poveljnikov) (1) Načelnik Generalštaba je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski. (2) Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (3) Poveljnik pokrajine je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (4) Poveljnik območja je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (5) Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za bojno pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov. ====45. člen==== (imenovanje poveljnikov) (1) Načelnika Generalštaba imenuje Vlada na predlog ministra. (2) Poveljnike in namestnike poveljnikov v mirnodobni sestavi, poveljnike in namestnike poveljnikov samostojnih bataljonov, njim enakih in višjih enot vojne sestave imenuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Za imenovanje drugih starešin minister pooblasti poveljnike. (3) Pristojnost za imenovanje iz tega člena obsega tudi pristojnost za razrešitev. ====46. člen==== (akti vodenja in poveljevanja) (1) Vodenje vojske se izvaja s [[predpis]]i in [[akt]]i vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja Vlada. (2) Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, [[ukaz]]i ali [[povelje|povelja]]. (3) Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (4) Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno. ===3. Vojaška služba=== ====47. člen==== (opravljanje vojaške službe) (1) Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo. (2) Za vojaško službo se šteje tudi opravljanje nalog v obveščevalno varnostni službi ministrstva in v [[vojaška šola|vojaških šolah]]. (3) Minister lahko določi, da se [[vojaška služba]] opravlja tudi na določenih delovnih mestih v ministrstvu in da se opravljanje določenih pomožnih ali vzdrževalnih del v stalni sestavi vojske ne šteje za vojaško službo. ====48. člen==== (vojaške osebe) (1) Kdor opravlja vojaško službo je [[vojaška oseba]] in je podrejen vojaški disciplini. (2) Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo. (3) [[Vojaški obveznik]], ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda. (4) Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda. ====49. člen==== (prisega) (1) Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati [[prisega|prisego]]. (2) Prisega se glasi: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi." ====50. člen==== (pooblastila in prepovedi) (1) Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali [[vojaška knjižica|vojaško knjižico]] ter [[uniforma|uniformo]] in orožje v skladu s pravili službe. (2) Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov [[politična stranka|političnih strank]]. (3) Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v [[vojaški objekt|vojaških objektih]], vojaških poveljstvih, enotah in zavodih. ====51. člen==== (uporaba orožja) (1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače: 1. zavarovati življenja moštva, ki ga varuje; 2. odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje; 3. odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje. (2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju. (3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje. (4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru. ====52. člen==== (varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do ugovora) (1) Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih [[svoboščine|svoboščin]], če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene. (2) Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona. ====53. člen==== (posebne pravice med vojaško službo) (1) Vojaški obvezniki, ki služijo [[vojaški rok]], in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega [[zdravstvo|zdravstvenega]] varstva, [[denar]]nih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči. (2) Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi. (3) Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada. (4) Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi Vlada. (5) Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin. ====54. člen==== (priznanja) (1) Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe. (2) Pohvala oziroma priznanje za zasluge in [[hrabrost]] ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni [[državljan]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] oziroma tujemu organu ali organizaciji. (3) Vrste priznanj, ki se podeljujejo vojaškim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe države, predpisuje minister. ====55. člen==== (hramba vojaške oborožitve in opreme) (1) Vojaškim osebam se lahko da osebna vojaška oborožitev in oprema v hrambo. (2) Osebna vojaška oborožitev in oprema se lahko da v hrambo tudi vojaškim obveznikom, ko ne opravljajo vojaške službe. (3) Kdor izgubi, poškoduje, odtuji ali uniči osebno vojaško oborožitev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo škodo. (4) Vojaška oseba oziroma vojaški obveznik mora osebno vojaško oborožitev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stroške. ====56. člen==== (kazenska in odškodninska odgovornost) (1) Vojaške osebe kazensko odgovarjajo po [[kazenski zakonik Republike Slovenije|kazenskem zakoniku Republike Slovenije]]. (2) Vojaške osebe odškodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. ====57. člen==== (disciplinska odgovornost) (1) Vojaške osebe so disciplinsko odgovorne nadrejenemu za kršitev vojaške discipline. (2) Kršitve vojaške discipline so: 1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v vojaško enoto ali zavod; 2. uživanje alkohola ali drugih omamnih sredstev, ki onemogočajo opravljanje vojaške službe; 3. opustitev varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost moštva ali vojaškega premoženja; 4. malomarno izvrševanje dolžnosti; 5. odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev dobljenega povelja; 6. napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo; 7. neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnihkoli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z vojaško službo; 8. namerno povzročanje škode na vojaškem premoženju; 9. žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, predpostavljenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. (3) Za pripadnike stalne sestave se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve delovne dolžnosti, predpisane za delavce v državni upravi. (4) Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, predpisanem za delavce v državni upravi, v kolikor ni s pravili službe določeno drugače. ====58. člen==== (disciplinski ukrepi) (1) Za kršitev vojaške discipline se lahko vojaškemu obvezniku na služenju vojaškega roka izreče naslednje disciplinske ukrepe: - opomin; - javni opomin; - prepoved izhoda iz vojaške enote ali zavoda v prostem času; - podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi; - premestitev v drugo enoto. (2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka, razen podaljšanega opravljanja dolžnosti, se lahko izrečejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v vojaški službi. (3) V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kršitve vojaške discipline, kadar je vojaški službi, predčasno odpusti iz enote. (4) Vojaški osebi se kot disciplinski ukrep za kršitve vojaške discipline lahko odvzame čin ali se jo razporedi na drugo ali nižjo dolžnost. (5) Pripadniku stalne sestave se za kršitve vojaške discipline lahko izrečejo disciplinski ukrepi, predpisani za delavce v državni upravi, in ukrepi iz prejšnjega odstavka. (6) V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in uresničljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izreče [[zapor]] do 30 dni. ====59. člen==== (varstveni ukrepi) (1) Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali pravila službe tako, da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izreče tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov: 1. prepoved samostojnega opravljanja dolžnosti do treh mesecev; 2. prepoved samostojnega upravljanja vojaškega [[vozilo|vozila]], [[stroj]]a ali [[plovilo|plovila]] do šest mesecev; 3. razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost do šest mesecev. (2) Vojaški osebi, ki ji je bil izrečen varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dolžnost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa. (3) Pri kršitvah, ki so nastale namenoma ali zaradi velike malomarnosti, in ki so povzročile hude posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen. ====60. člen==== (odnosi, red in notranje službe) Vlada podrobneje uredi odnose v vojaški službi, red in notranje službe, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vprašanja vojaške službe. ===4. Čini, podeljevanje činov in poviševanje=== ====61. člen==== (vrste činov) (1) V Slovenski vojski so naslednji [[vojaški čin|čini]]: - za [[vojak]]e in slušatelje vojaških šol [[poddesetnik]], [[desetnik]] in [[naddesetnik]]; - za [[podčastnik]]e, slušatelje šole za častnike ter šole za častnike vojnih enot [[vodnik]], [[višji vodnik]], [[štabni vodnik]], [[višji štabni vodnik]], [[praporščak]], [[višji praporščak]], [[štabni praporščak]] in [[višji štabni praporščak]]; - za [[častnik]]e [[poročnik]], [[nadporočnik]], [[stotnik]], [[major]], [[podpolkovnik]], [[polkovnik]], [[brigadir]]; - za [[general]]e [[generalmajor]], [[generalpodpolkovnik]] in [[general]]. (2) [[Vojna mornarica|Mornariški]] častniški in [[admiral]]ski čini so [[poročnik korvete]], [[poročnik fregate]], [[poročnik bojne ladje]], [[kapitan korvete]], [[kapitan fregate]], [[kapitan bojne ladje]], [[kapitan]], [[kontraadmiral]] [[viceadmiral]] in [[admiral]]. (3) Podčastniki in častniki, ki imajo nižji čin, kot je predpisan za dolžnost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do [[naslovni čin|naslovnega čina]], ki preneha, ko prenehajo opravljati dolžnost. Pravica do naslovnega čina ni izenačena s pravicami imetnikov činov iz prejšnjih dveh odstavkov. ====62. člen==== (poviševanje vojakov in podeljevanje činov) (1) V čin poddesetnika ali desetnika se lahko poviša vojak ali slušatelj vojaške šole. (2) Vojaškemu obvezniku se lahko podeli čin vodnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (3) Podčastniku se lahko podeli čin podporočnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (4) Vojake povišuje poveljnik bataljona ali njemu enak starešina oziroma predstojnik vojaške šole. (5) Čine podeljuje minister. ====63. člen==== (poviševanje podčastnikov in častnikov) (1) Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje: - ima predpisano splošno izobrazbo; - je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin; - je dolžnost opravljal določen [[čas]]; - je uspešno končal [[vojaška vaja|vojaške vaje]] ali drugo vojaško usposabljanje; - je od zadnjega povišanja preteklo najmanj eno [[leto]]. (2) Vojaškemu obvezniku se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin. (3) Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju Vlade. (4) Minister pooblasti načelnika Generalštaba in druge poveljnike za poviševanje podčastnikov. (5) Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov ter odvzem činov. ===5. Vojaške šole=== ====64. člen==== (vrste vojaških šol) (1) Ministrstvo organizira : - šolo za podčastnike; - šolo za častnike; - šolo za častnike vojnih enot; - šolo za poveljniško-štabno usposabljanje. (2) V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske. (3) Šolo za častnike vojnih enot kandidati opravijo med služenjem vojaškega roka. Zanje ne velja prepoved članstva v političnih strankah. (4) V poveljniško-štabni šoli se šolajo častniki stalne in vojne sestave. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šola za častnike lahko organizira kot visokošolsko izobraževanje v skladu z zakonom. (6) Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo v tujini oziroma se tuje vojaške osebe lahko šolajo na vojaških šolah iz prvega odstavka tega člena. (7) Podrobneje pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister. ===6. Vojaška policija=== ====65. člen==== (naloge vojaške policije) (1) Vojaška policija skrbi za [[vojaški red]] in disciplino, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Vojaška policija skrbi tudi za varovanje poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo. (3) Organizacija vojaške policije se določa s formacijo. (4) Poveljniki enot vojaške policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira vojaška policija v skladu s prejšnjim odstavkom. ====66. člen==== (pravice in pooblastila vojaške policije) (1) Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila da: 1. opozarja ter daje navodila; 2. legitimira, napoti, vabi, privede, pridrži, omeji gibanje ali odvzame prostost; 3. opravlja osebne preglede in preiskave, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo; 4. zaseže predmete; 5. uporablja prisilna sredstva, razen vodnega curka, konjenice in lesene palice; 6. ureja in nadzoruje vojaški promet; 7. zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov. (2) Vojaška policija lahko pridrži vojaško osebo, ki pod vplivom alkohola ali drugih omamnih sredstev moti javni red in mir ali vojaško disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur. (3) Pripadniki vojaške policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila vojaške policije le, kadar opravljajo vojaško službo. ====67. člen==== (območje pristojnosti) (1) Pravice in pooblastila iz prejšnjega člena vojaška policija uporablja le: - v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo; - na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice; - zoper vojaške osebe. (2) Vojaška policija lahko uporablja vozila s prednostjo. (3) Pri urejanju vojaškega prometa v javnem [[promet]]u vojaška policija svoje delo usklajuje s [[policija|policijo]]. (4) Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. ====68. člen==== (ukrepanje vojaške policije) Če vojaška policija v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na območju tabora pri kaznivem dejanju ali nepooblaščenem zadrževanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo vojaška policija lahko uporabi le najnujnejše ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridrži do prihoda policije oziroma uspešno odvrne napad na moštvo, osebe ali objekte in premoženje, ki jih varuje. ==V. CIVILNA OBRAMBA== ===1. Ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni=== ====69. člen==== (naloge Vlade) (1) Vlada sprejema oceno ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. (2) Vlada sprejema obrambni načrt države. Načrt sestavljajo načrt uporabe Slovenske vojske, načrt Vlade in ministrstev ter Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo. (3) Vlada podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe. ====70. člen==== (naloge državnih organov) (1) Državni organi v obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti. (2) Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti. (3) Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon. (4) Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo državnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, Vlade in Državnega zbora v vojnem stanju. ====71. člen==== (organi lokalne samouprave) (1) Občinski in pokrajinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. (2) Župan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. (3) Občinam in pokrajinam lahko Vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe. (4) Župan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni. ====72. člen==== (upravne zveze in varstvo prenosa podatkov) (1) Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze sodelovanja med državnimi organi in Slovensko vojsko. (2) Upravne zveze se uporabljajo tudi za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje. (3) Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez. (4) Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po načelih, ki veljajo za vojaške enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb. (5) Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. ===2. Gospodarska obramba=== ====73. člen==== (gospodarska obramba) (1) Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe. (2) Gospodarska obramba obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. (3) Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem ter opremo. ====74. člen==== (materialna in zdravstvena oskrba) (1) Pristojni državni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni. (2) Na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka pristojni državni organi določijo, katere gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. Pristojni državni organi z izbranimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe. (3) Izbrane gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira država. (4) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni. (5) Državni organi iz drugega odstavka tega člena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega člena, ki so zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, za določitev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju. ====75. člen==== (zagotovitev pogojev za delo v vojni) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter organizacije iz prejšnjega člena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dolžnost potrebno število njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju. ====76. člen==== (racionirana preskrba in drugi ukrepi) (1) Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko Vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi: - uvede racionirano preskrbo z določenimi izdelki in storitvami ter določi merila za njeno izvajanje; - omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin; - odredi obvezen odkup določenih proizvodov; - odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev; - odredi posebne ukrepe za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj. (2) V vojnem stanju Vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na določenih območjih ter omeji ali prepove prost vstop in čas bivanja tujcev v državi. Evakuacijo prebivalcev Vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju župana tiste lokalne skupnosti, na območju katere se evakuacija izvaja. (3) Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ====77. člen==== (promet z vojaškim orožjem in opremo) (1) Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi koncesijo Vlade. (2) Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva. (3) Minister najmanj enkrat letno poroča Vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. (4) Vlada predpiše, kaj se šteje za vojaško orožje in opremo. ====78. člen==== (proizvodnja vojaškega orožja in opreme) (1) Kdor želi proizvajati vojaško orožje ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, določenih s splošnimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva. (2) Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme. (3) Ministrstvo v skladu s 74. členom tega zakona določi naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz prejšnjega in tega člena v vojnem stanju ter izda podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme. ===3. Psihološka obramba in druge nevojaške oblike obrambe=== ====79. člen==== (namen in obseg) (1) Psihološka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju. (2) Priprave psihološke obrambe ureja Vlada. (3) Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države. ====80. člen==== (druge nevojaške oblike obrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge. (2) Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe iz prejšnjega odstavka na neobvezen način. (3) Za usposabljanje iz prejšnjega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti. (4) Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe iz prvega odstavka tega člena. ====81. člen==== (zaščita in reševanje) (1) Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru. (2) Organom, službam, enotam in organizacijam iz prejšnjega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom. ==VI. VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DRŽAVE== ====82. člen==== (Državni zbor) (1) Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti: 1. razglasi izredno stanje na predlog Vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost; 2. razglasi vojno stanje na predlog Vlade, če je izvršen napad na državo; 3. odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 4. odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 5. sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske; 6. preko pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno obveščevalne dejavnosti države. (2) Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske. (3) Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in preko pristojnih delovnih teles. ====83. člen==== (predsednik republike) Predsednik republike na predlog Vlade: 1. razglasi izredno stanje, če se Državni zbor ne more sestati; 2. razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se Državni zbor ne more sestati; 3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se Državni zbor ne more sestati; 4. odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se Državni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom. ====84. člen==== (Vlada) (1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države. (2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. (3) Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah. (4) Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Državnega zbora v vojni, Vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi. (5) Vlada lahko imenuje operativne štabe obrambe tudi za posamezna območja države, ki so odgovorni državnemu operativnemu štabu obrambe. (6) Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (7) Operativni štabi obrambe iz četrtega in petega odstavka tega člena nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov. ====85. člen==== (nadzor nad obveščevalno varnostno službo in vojaško policijo) (1) Minister je dolžan omogočiti stalen nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. (2) Delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka minister v januarju pošlje za preteklo leto redno letno poročilo o delu obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev. ==VII. INŠPEKCIJA== ====86. člen==== (inšpektorat za obrambo) (1) [[Inšpekcija|Inšpekcijo]] na [[obramba|obrambnem]] področju opravlja [[Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo]], ki je organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]]. (2) Inšpektorji za obrambo nadzirajo izvrševanje predpisov na obrambnem področju in pri tem zlasti: - preverjajo stanje priprav [[civilna obramba|civilne obrambe]]; - preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in [[mobilizacija|mobilizacijo]]; - preverjajo izvajanje vojaškega usposabljanja; - preverjajo in ocenjujejo bojno pripravljenost in delo vojaških [[poveljstvo|poveljstev]], [[vojaška enota|enot]] in zavodov; - preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe. (3) Glavni inšpektor za obrambo lahko za uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi praktični preizkus ali [[vojaška vaja|vajo]]. Če vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora inšpektor predhodno pridobiti soglasje [[minister za obrambo Republike Slovenije|ministra]]. (4) Inšpektorji za obrambo se pri izvajanju inšpekcije izkazujejo s službenimi izkaznicami. (5) [[Minister]] podrobneje predpiše način in postopek za opravljanje inšpekcije na obrambnem področju. ====87. člen==== (inšpekcijski ukrepi) (1) Inšpektor iz prejšnjega člena ima poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije, pravico in dolžnost: - naložiti, da se v določenem roku ali na določen način odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, načrti ali akti vodenja in poveljevanja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogroža varnost ljudi in premoženja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje; - predlagati uvedbo postopka za razrešitev z dela ali dolžnosti oziroma za ugotovitev odgovornosti. (2) Zoper odločitev inšpektorja iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni dovoljena pritožba ministru. Pritožba ne zadrži izvršitve naloženega ukrepa, če gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka. ==VIII. POKLICNO DELO NA OBRAMBNEM PODROČJU== ====88. člen==== (posebni pogoji) (1) Za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače. (2) Kdor želi poklicno opravljati delo na obrambnem področju, mora biti državljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem področju. (3) Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok; - da ima ustrezno splošno izobrazbo; - da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. (4) Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. (5) Ustrezna splošna izobrazba iz tretjega odstavka tega člena je za vojaka praviloma končana poklicna šola, za podčastnika srednja in za častnika višja ali visoka šola. (6) Minister določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega člena. ====89. člen==== (sklenitev delovnega razmerja brez objave) (1) Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta: - višjih upravnih in upravnih delavcev oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne in strokovno varnostne zadeve; - poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev; - starešin, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski; - inšpektorjev. (2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistematizacijo in formacijo. ====90. člen==== (štipendisti za delo v vojski) (1) Štipendisti na srednjih, višjih in visokih šolah, ki imajo med šolanjem sklenjeno štipendijsko pogodbo z ministrstvom, po šolanju opravijo vojaški rok v skladu z zakonom. (2) Štipendisti iz prejšnjega odstavka po končanem šolanju z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske. (3) Štipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v času štipendiranja in služenja vojaškega roka, v času, ki je enak času štipendiranja in opravljanja vojaškega roka. (4) Prejemke, ki jih je štipendist prejel med služenjem vojaškega roka, je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka vrniti v višini, ki presega prejemke drugih vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka. ====91. člen==== (konkurenčna prepoved) (1) Vodje uprav in samostojnih organizacijskih enot ministrstva ter določenih notranjih organizacijskih enot, načelnik Generalštaba in njegovi namestniki ter pomočniki, poveljniki pokrajin in območij, operativnih poveljstev, brigad in njim enakih ali višjih enot med poklicnim delom v obrambi ne smejo sodelovati v upravljanju podjetij, zavodov oziroma gospodarskih družb. (2) Minister določi delovna mesta iz prejšnjega odstavka. ====92. člen==== (pogodba o zaposlitvi) (1) Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika. Pogodba se sklene: - za vojaka za pet let in se nato lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti; - za podčastnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let, vendar ne dalj kot do 55. leta starosti; - za častnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let. (2) Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora uspešno opraviti vojaško strokovno usposabljanje, in sicer: - kandidat za vojaka osnovno vojaško strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za podčastnika šolo za podčastnike v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za častnika šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. (3) Kandidatu iz prejšnjega odstavka, ki vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, se pogodba o zaposlitvi prekine. (4) Kandidat, ki je uspešno opravil šolo za častnike, organizirano kot visokošolsko izobraževanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena. (5) Ženskam se v pripravniško dobo všteva stažiranje v vojaških enotah pred ali po končani vojaški šoli iz drugega odstavka tega člena. ====93. člen==== (pravice in dolžnosti med trajanjem pogodbe o zaposlitvi) (1) Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave: - dolžnost, da se udeležuje dopolnilnega vojaško strokovnega usposabljanja po predpisanih programih; - pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, če izpolnjuje zahtevane pogoje. (2) Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerno višino stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Povračila stroškov usposabljanja je oproščen, če je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov. (3) Pripadnik, ki mu je iztekel pogodbeno dogovorjeni rok dela v vojski in pogodbe o zaposlitvi ni podaljšal, ima pravico do povprečne plače zadnjih šestih mesecev še: - vojak dva meseca; - podčastnik tri mesece; - častnik štiri mesece. (4) Po izteku vsakega nadaljnjega pogodbeno podaljšanega roka se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kot za dva meseca. ====94. člen==== (odpoved pogodbe o zaposlitvi) (1) Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru: - če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona ali se ne udeležuje obveznih oblik dopolnilnega vojaškega strokovnega usposabljanja; - če je kršil vojaško disciplino; - če preneha potreba po dolžnosti, ki jo opravlja, ali če se zmanjša stalna sestava, pa ni mogoča njegova razporeditev na drugo delo. (2) Če vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. ====95. člen==== (usposobitev za civilni poklic) (1) Pripadnik stalne sestave, ki je v Slovenski vojski delal najmanj 15 let, ima po prenehanju delovnega razmerja poleg pravic iz 93. člena tega zakona tudi pravico do usposobitve za civilni poklic, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja. (2) Pravica iz prejšnjega odstavka obsega pokritje stroškov šolanja ali druge vrste usposabljanja, ki traja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja. (3) Medsebojne obveznosti med ministrstvom in upravičencem do pokritja stroškov usposabljanja za civilni poklic se uredijo s posebno pogodbo. ====96. člen==== (posebni delovni pogoji) (1) Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih. (2) Posebni delovni pogoji so: - delo ob nedeljah ali praznikih; - delo v deljenem delovnem času; - delo daljše od polnega delovnega časa; - dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma; - delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času; - pripravljenost za delo; - bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu; - izraba ali prekinitev dopusta v skladu s potrebami službe. (3) Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času. (4) Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa. ====97. člen==== (odrejanje dela v posebnih delovnih pogojih) Delo v posebnih delovnih pogojih se odredi, če to terjajo varnostne razmere, oziroma kadar je le tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, opravljene pa morajo biti v določenem roku. ====98. člen==== (razporeditev na drugo delo) (1) Delavec je lahko razporejen po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto ali na delo v drug kraj. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka obdrži enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, če je to zanj ugodneje ter druge pravice v skladu z zakonom. ====99. člen==== (pravica do stavke) (1) Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke. (2) Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državni upravi. (3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti: - nemoteno opravljanje vojaških zadev ter drugih zadev, povezanih z uresničevanjem temeljnih dolžnosti državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na obrambnem področju; - nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe; - neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske službe in mobilizacije; - neprekinjeno delovanje dežurnih služb, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema; - nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdrževanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladiščenjem za vojaške potrebe. (4) Vojaške osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, nimajo pravice do stavke, če grozi povečana nevarnost napada na državo ali če je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma če je razglašeno izredno ali vojno stanje, toliko časa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, če sta ogroženi varnost in obramba države in take razmere ugotovi Vlada. ====100. člen==== (varnost in zdravje pri delu) (1) Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema, se uporabljajo splošni predpisi o varstvu pred požarom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu. (2) Minister predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na področju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splošni predpisi. ==IX. UPRAVNE IN STROKOVNE ZADEVE OBRAMBE== ====101. člen==== (organizacija in pristojnosti) (1) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe opravlja, če z zakonom ni določeno drugače, ministrstvo. (2) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave določa minister. (3) Uprave za obrambo iz prejšnjega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih s tem zakonom. (4) V upravnih zadevah na drugi stopnji odloča minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi. (5) Minister predpiše obliko in vsebino službenih in drugih izkaznic, določenih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oborožitve in opreme, ki jo uporabljajo državni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju. ====102. člen==== (informacijski in telekomunikacijski sistem) (1) Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. (2) Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami. ====103. člen==== (usposabljanje) (1) Za usposabljanje državljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobraževalni organizacijski enoti. (2) Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister. Če usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja. (3) Ministrstvo v skladu s programi pomaga Združenju slovenskih častnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. (4) Stroške usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral. ====104. člen==== (prepoved pridobitne dejavnosti) (1) Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati: - priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje; - vojaško strokovnega usposabljanja; - delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na področju obrambe; - kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na področju obrambe. (2) Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naroči ministrstvo pri zunanjih izvajalcih. ==X. KAZENSKE DOLOČBE== ====105. člen==== (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju materialne dolžnosti (drugi in tretji odstavek 11. člena); 2. če na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. člena (prvi odstavek 22. člena); 3. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 4. če ne varuje državne, vojaške ali uradne skrivnosti v skladu z 28. členom tega zakona; 5. če vnese zaupne podatke v javne publikacije v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona; 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. člena tega zakona; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. člena); 9. kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če ne izvrši kadrovskih in drugih priprav za določeno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. člena); 11. če preizkuša, označuje, opravlja transport ali skladiščenje vojaškega orožja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona; 12. če ne ravna v skladu z inšpekcijskim ukrepom Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. člena tega zakona; 13. če kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. člena tega zakona; 14. če ne uskladi priprav in organiziranosti v roku iz 114. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5. in 12. točke prvega odstavka tega člena. ====106. člen==== Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju vojaške, delovne ali materialne dolžnosti iz 6. člena tega zakona oziroma usposabljanju za vojaško ali delovno dolžnost iz 13. člena tega zakona; 2. če ne varuje državne, vojaške, uradne ali poslovne skrivnosti v skladu s 14. členom tega zakona; 3. če se na poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju in ob določenem času oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. člena); 4. če se kljub prepovedi iz 16. člena tega zakona prosto giblje na območju, kjer potekajo boji; 5. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. člena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. člen); 9. če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če nosi vojaško uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. člena tega zakona in pravili službe; 11. če ne hrani osebne oborožitve in vojaške opreme v skladu s četrtim odstavkom 55. člena tega zakona; 12. če je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kršitve vojaške discipline predčasno odpuščen iz enote (tretji odstavek 58. člena); 13. če se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona; 14. če organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. členom tega zakona. ==XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE== ====107. člen==== (vrednotenje posebnih delovnih razmer) Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v državni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. ====108. člen==== (zavarovanje) (1) Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. (2) Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje. (3) Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna. (4) Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (5) Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. ====109. člen==== (uporaba zakona za zaposlene) (1) Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. (2) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona. (3) Določbe tega zakona, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski s pogodbo o zaposlitvi, se uporabljajo za pripadnike stalne sestave, ki so zaposleni v stalni sestavi ob uveljavitvi tega zakona, tako da se šteje, kot da so sklenili pogodbo o zaposlitvi za vojake pet, za podčastnike in častnike pa deset let, šteto od uveljavitve tega zakona. (4) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka imajo med trajanjem in po izteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi. ====110. člen==== (prevzem sredstev in opreme) (1) V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31.12.1993 opremo in oborožitev enot za zveze, centrov za obveščanje, oborožitev ter opremo, namenjeno za delo občinskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvrševanje temeljne dejavnosti upravnih organov na področju obrambe ter zaščite. (2) Oborožitev in oprema iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo državna last. (3) Iz opreme iz prvega odstavka tega člena je izvzeta oprema, namenjena zaščiti in reševanju ter organom za notranje zadeve. (4) Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z občinami oziroma mestom ustrezne pogodbe. ====111. člen==== (prevzem delavcev) (1) Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve. (2) Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dolžni ministru ponuditi svoj odstop. ====112. člen==== (prevzem pristojnosti) (1) V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji občinski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka. (2) Upravni postopki, ki so v teku, se dokončajo v skladu s tem zakonom. (3) Ministrstvo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti. ====113. člen==== (premoženje za potrebe obrambe) (1) Premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona državna lastnina. (2) Vlada podrobneje uredi evidence in način upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih. ====114. člen==== (uskladitev priprav in predpisov) (1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi. (2) Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. ====115. člen==== (veljavnost zakona) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), razen določb 135. in 136. člena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. člena tega zakona. ====116. člen==== Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]]. Št: 200-01/90-3/30 [[Ljubljana]], [[dan|dne]] [[20. december|20. decembra]] [[1994]] Predsednik [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Jožef Školč]] [[Kategorija:Zakoni Republike Slovenije]] 66 2006-06-27T16:29:25Z 195.210.216.42 /* 116. člen */ na Wikiviru najbrž ne bo Jožef Školč kali? '''[[:w:sl:Zakon|Zakon]] o [[:w:sl:obramba|obrambi]] [[:w:sl:republika|Republike]] [[:w:sl:Slovenija|Slovenije]]''' ([[:w:sl:kratica|kratica]] '''ZObr'''). == I. SPLOŠNE DOLOČBE == ==== 1. člen ==== (namen [[zakon]]a) Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg [[:w:sl:obramba|obrambe]] [[:w:sl:država|države]]. ==== 2. člen ==== (namen obrambe) Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. ==== 3. člen ==== (obrambni sistem) (1) Obrambo države sestavljata [[:w:sl:vojaštvo|vojaška]] in [[:w:sl:civilna obramba|civilna obramba]]. (2) Vojaško obrambo izvajajo [[:w:sl:oborožene sile|obrambne sile]], ki jih sestavlja [[:w:sl:Slovenska vojska|Slovenska vojska]] (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali [[:w:sl:vojska|vojska]]). (3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov [[:w:sl:lokalna samouprava|lokalne samouprave]] za delovanje v [[:w:sl:vojna|vojni]], [[:w:sl:gospodarstvo|gospodarsko]] in [[:w:sl:psihološko bojevanje|psihološko obrambo]] ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo [[:w:sl:državljan|državljan]]i, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge [[:w:sl:organizacija|organizacije]]. (4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto. (5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti. ==== 4. člen ==== (spoštovanje mednarodnega vojnega prava) Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli [[:w:sl:mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]] oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. ==== 5. člen ==== (pomen pojmov) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska. 2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju. 3. Varstvo pred [[:w:sl:naravna nesreča|naravnimi]] in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo [[:w:sl:človek|ljudi]], [[:w:sl:žival|žival]]i, premoženja, [[:w:sl:kultura|kulturne]] dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, [[izredno stanje]] in druge oblike množičnega nasilja. 4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. 5. Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. 6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje. 7. Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo [[orožje]]. 8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske. 9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, [[vojaški obveznik]]i na služenju [[vojaški rok|vojaškega roka]] in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v [[vojaška služba|vojaško službo]]. 10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske. 11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. 12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. 13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v [[poveljstva Slovenske vojske|vojaških poveljstvih]], [[enote Slovenske vojske|enotah]] in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v [[ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstvu, pristojnem za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[ministrstvo]]). 14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo. 15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko. 16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje. 17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine. == II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE == ==== 6. člen ==== (vrste obrambnih dolžnosti) (1) Pri [[obramba|obrambi]] [[država|države]] imajo [[državljan]]i v skladu z [[ustava|ustavo]] naslednje dolžnosti: - [[vojaška dolžnost|vojaško dolžnost]], ki jo uresničujejo v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in v [[Enote za zvezo|enotah za zveze]]; - delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, [[prebivalstvo|prebivalstva]], delovanje državnih organov, organov [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] in druge obrambne potrebe; - [[material]]no dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem [[vozilo|vozil]], [[stroj]]ev, [[objekt]]ov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe. (2) Državljan, ki mu je priznan [[ugovor vesti]] vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v [[Civilna zaščita|Civilni zaščiti]] ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v [[vojna|vojni]]. ==== 7. člen ==== (pravica do samoobrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države. (2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu [[vojaško poveljstvo|vojaškemu poveljstvu]] ali [[vojaška enota|enoti]], do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje [[oznake pripadnosti Slovenske vojske|oznak pripadnosti Slovenski vojski]], odkrito nošenje [[orožje|orožja]] in spoštovanje [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega]] in [[mednarodno humanitarno pravo|humanitarnega prava]]. (3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb. ==== 8. člen ==== (vojaška dolžnost) Vojaško dolžnost ureja poseben [[zakon]]. ==== 9. člen ==== (izvrševanje delovne in materialne dolžnosti) (1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali [[izredno stanje|izrednem stanju]], če tako odloči [[Državni zbor Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). (2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj. ==== 10. člen ==== (delovna dolžnost) (1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 ([[moški]]) oziroma 55 [[leto|let]] ([[ženska|ženske]]) in so zdravstveno sposobni za delo. (2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do [[stavka|stavke]]. (3) [[Vlada Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: [[Vlada]]) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti. ==== 11. člen ==== (materialna dolžnost) (1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe. (2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi [[pravna oseba|pravnim osebam]], razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve. (3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali [[objekt]]ov, na katerih se izvaja [[mobilizacija]] [[vojska|vojske]] ali [[vojaška vaja|vojaške vaje]]. (4) Vlada določi vrsto sredstev in opreme, za katero pristojna organizacijska enota [[ministrstvo|ministrstva]] (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost, višino nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja in izplačevanja škode. ==== 12. člen ==== (razporejanje) (1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost. (3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v Civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost. (4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti. ==== 13. člen ==== (dolžnost usposabljanja) Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi. ==== 14. člen ==== (dolžnost varovanja skrivnosti) Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, [[uradništvo|uradno]] ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s [[predpis]]i. ==== 15. člen ==== (dolžnost zglasitve) (1) Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo. (2) Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede [[policija]]. ==== 16. člen ==== (omejitev prostega gibanja) (1) Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik [[brigada|brigade]] ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo [[boj]]i. (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. ==== 17. člen ==== (varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti) (1) [[Poškodba]] ali [[bolezen]], ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih. (2) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta. (3) Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do [[pokojnina|pokojnine]] ter pravico do povračila stroškov prevoza in [[pogreb]]nih storitev, v skladu s predpisi o [[pokojninsko zavarovanje|pokojninskem]] in [[invalidsko zavarovanje|invalidskem zavarovanju]] oziroma [[zdravstveno zavarovanje|zdravstvenem zavarovanju]]. (4) Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna [[plača]] na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje. (5) Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi. ==== 18. člen ==== (telesna okvara) (1) Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o [[vojnih invalid]]ih, ima pravico do enkratne denarne pomoči. (2) Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti. (3) Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje. (4) Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena. ==== 19. člen ==== (odškodninska odgovornost) (1) Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih. (2) Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj. (3) Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. (4) [[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister, pristojen za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[minister]]) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena. ==== 20. člen ==== (zbiranje in varstvo osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke: 1. o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o [[enotna matična številka|enotni matični številki]], [[ime]]nu in priimku, [[datum]]u in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, [[šola|šolski]] izobrazbi, zaposlitvi in [[poklic]]u, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski; 2. o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom; 3. o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe; 4. o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju; 5. o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti; 6. o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb. (2) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in [[štipendist]]ih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost. (3) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. ==== 21. člen ==== (posredovanje osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje: 1. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin; 2. organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti; 3. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti. (2) Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ==== 22. člen ==== (zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda) (1) Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo. (2) Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov. (3) Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (4) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi. (5) Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali. ==== 23. člen ==== (prijava spremembe osebnih podatkov) Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe. == III. OBRAMBNI UKREPI == === 1. Ukrepi za pripravljenost === ==== 24. člen ==== (ukrepi za pripravljenost) (1) S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod [[Sloveska vojna|Slovenske vojske]] in izvajalcev [[civilna obramba|civilne obrambe]] na delovanje v [[vojna|vojnem]] stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave [[civilna zaščita|Civilne zaščite]]. (2) [[Vlada]] določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost. (3) Ob povečanju nevarnosti [[napad]]a na [[država|državo]] ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnemu zboru]] uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, [[mobilizacija|mobilizacijo]] in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe. (4) Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje. === 2. Mobilizacija === ====25. člen==== (mobilizacija) (1) Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni. (2) Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna. (3) O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča [[predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]] na predlog Vlade. (4) O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister. (5) Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije. (6) Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije. ====26. člen==== (kurirska služba) (1) [[Ministrstvo]] organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije. (2) [[Kurir]]ska služba se praviloma popolnjuje z [[vojaški obveznik|vojaškimi obvezniki]], ki so izenačeni s položajem pripadnikov [[enote za zveze|enot za zveze]]. (3) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije. ====27. člen==== (odgovornost za izvedbo mobilizacije) Za izvedbo mobilizacije so odgovorni [[minister]], [[vojaštvo|vojaški]] poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite. ===3. Varovanje obrambnih podatkov=== ====28. člen==== (varovanje obrambnih podatkov) (1) Obrambne podatke, ki so [[državna skrivnost|državna]], [[vojaška skrivnost|vojaška]] ali [[uradna skrivnost]], je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval. (2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti. (3) Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije. ====29. člen==== (obrambni objekti in okoliši) (1) Minister določi [[objekt]]e in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, predpiše ukrepe za njihovo varovanje ter daje soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh objektih in okoliših. (2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, in je potrebno za uporabo takega objekta. ====30. člen==== (dela posebnega pomena za obrambo) Minister določi dela v vojaških [[poveljstvo|poveljstvih]], [[vojaška enota|enotah]] ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje. ====31. člen==== (aerosnemanje in raziskave) (1) [[Aerosnemanje|Aerosnemanja]] za izdelavo [[kartografija|kartografskih]] publikacij lahko opravljajo le [[pravna oseba|pravne osebe]], ki jih pooblasti Vlada. (2) Tuje [[fizična oseba|fizične]] in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost. ===4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe=== ====32. člen==== (obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge) (1) Strokovne [[obveščevalna dejavnost|obveščevalne]] naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. (2) Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo: 1. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih [[obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], [[varnostni organ|varnostnih organov]] ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo; 2. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega [[orožje|orožja]] ali določene [[vojaška oprema|vojaške opreme]] ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z [[zakon]]om; 3. preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom preiskovanje [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v ministrstvu in Slovenski vojski. (3) Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata [[obveščevalno varnostna služba ministrstva]] in [[vojaška policija]]. ====33. člen==== (obveščevalno varnostna služba) (1) Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske. (2) Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja: 1. strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona; 2. strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu; 3. strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva. (3) Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika Vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika Vlade druge organe. (4) Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili. (5) Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek. (6) Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije. (7) Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo. (8) Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije. ====34. člen==== (posebne operativne metode in sredstva) (1) Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in [[kriminalistična služba|kriminalistično službo]]. (2) Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona. (3) Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti. ====35. člen==== (varnostno preverjanje oseb) (1) Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja: 1. ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave; 2. ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo; 3. ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo. ====36. člen==== (zbirke podatkov) (1) Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo. (2) Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. ==IV. SLOVENSKA VOJSKA== ===1. Naloge in organizacija=== ====37. člen==== (naloge [[vojska|vojske]]) (1) Naloge [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] so: - izvaja [[vojaštvo|vojaško]] usposabljanje za oborožen [[boj]] in druge oblike vojaške [[obramba|obrambe]]; - zagotavlja bojno pripravljenost; - ob napadu na [[država|državo]] izvaja vojaško obrambo; - ob [[naravna nesreča|naravnih]] in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; - izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]]. (2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za [[politika|politično]] ali [[politična stranka|strankarsko]] dejavnost ali namen. (3) O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča [[Vlada]], v nujnih primerih pa [[minister]] na predlog poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]]. ====38. člen==== (sestav vojske) (1) Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo. (2) Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa. (3) Vojna sestava se organizira in pripravlja v [[mir]]u. ====39. člen==== (organizacija poveljstev) (1) Slovensko vojsko sestavljajo [[Generalštab Slovenske vojske|generalštab]] kot organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]], vojaška [[poveljstva Slovenske vojske|teritorialna poveljstva, operativna poveljstva]], [[enote Slovenske vojske|enote]] in njihova poveljstva ter zavodi. (2) [[Generalštab]] opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske. (3) Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister. (4) Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi [[vojaška enota|enotami]] ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev. (5) Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog. (6) Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. ====40. člen==== (organizacija enot) (1) Slovensko vojsko sestavljajo združene [[vojaška taktika|taktične]] in [[vojaška operacija|operativne]] enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu. (2) Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja. (3) Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa [[vojaški rod|rodove]]: [[pehota|pehoto]], [[oklepne enote]], [[vojno letalstvo|letalstvo]], [[vojna mornarica|pomorstvo]], [[artilerija|artilerijo]], [[zračna obramba|zračno obrambo]], [[inženirske enote|inženirstvo]], [[RKBO|radiološko kemično in biološko obrambo]] ter [[enote za zveze|zveze]]. (4) V vojski so prištabna služba, služba informatike, [[saniteta|sanitetna]], [[intendant]]ska, tehnična in prometna služba. (5) Materialne, [[zdravstvo|zdravstvene]] in druge [[zaledje|zaledne]] potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe. (6) Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. ====41. člen==== (zastave, himna in oznake v vojski) (1) Slovenska vojska ima svojo [[zastava|zastavo]] in [[himna|himno]]. (2) [[Bojna zastava|Bojno zastavo]] in svečano [[pesem]] imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, [[brigada|brigade]], samostojni [[bataljon]]i in njim enake ali višje enote. (3) Himno, obliko zastav ter [[oznake pripadnosti Slovenski vojski|oznako pripadnosti Slovenski vojski]] določi [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]], druge oznake v Slovenski vojski pa [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister]]. (4) Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski. ===2. Vodenje in poveljevanje=== ====42. člen==== (vodenje vojske) (1) [[Minister]] preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih. (2) Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto [[orožje|oborožitve]] in druge [[vojaška oprema|vojaške opreme]], ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske. (3) Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske. ====43. člen==== (poveljevanje) (1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je [[predsednik]] [[republika|republike]]. (2) Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov. (3) Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij. (4) Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena. (5) Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča. (6) Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje. (7) Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo. (8) Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]]. (9) Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, [[protokol]]arnih zadev, [[straža|straže]] ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni. ====44. člen==== (odgovornost poveljnikov) (1) Načelnik Generalštaba je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski. (2) Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (3) Poveljnik pokrajine je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (4) Poveljnik območja je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (5) Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za bojno pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov. ====45. člen==== (imenovanje poveljnikov) (1) Načelnika Generalštaba imenuje Vlada na predlog ministra. (2) Poveljnike in namestnike poveljnikov v mirnodobni sestavi, poveljnike in namestnike poveljnikov samostojnih bataljonov, njim enakih in višjih enot vojne sestave imenuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Za imenovanje drugih starešin minister pooblasti poveljnike. (3) Pristojnost za imenovanje iz tega člena obsega tudi pristojnost za razrešitev. ====46. člen==== (akti vodenja in poveljevanja) (1) Vodenje vojske se izvaja s [[predpis]]i in [[akt]]i vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja Vlada. (2) Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, [[ukaz]]i ali [[povelje|povelja]]. (3) Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (4) Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno. ===3. Vojaška služba=== ====47. člen==== (opravljanje vojaške službe) (1) Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo. (2) Za vojaško službo se šteje tudi opravljanje nalog v obveščevalno varnostni službi ministrstva in v [[vojaška šola|vojaških šolah]]. (3) Minister lahko določi, da se [[vojaška služba]] opravlja tudi na določenih delovnih mestih v ministrstvu in da se opravljanje določenih pomožnih ali vzdrževalnih del v stalni sestavi vojske ne šteje za vojaško službo. ====48. člen==== (vojaške osebe) (1) Kdor opravlja vojaško službo je [[vojaška oseba]] in je podrejen vojaški disciplini. (2) Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo. (3) [[Vojaški obveznik]], ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda. (4) Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda. ====49. člen==== (prisega) (1) Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati [[prisega|prisego]]. (2) Prisega se glasi: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi." ====50. člen==== (pooblastila in prepovedi) (1) Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali [[vojaška knjižica|vojaško knjižico]] ter [[uniforma|uniformo]] in orožje v skladu s pravili službe. (2) Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov [[politična stranka|političnih strank]]. (3) Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v [[vojaški objekt|vojaških objektih]], vojaških poveljstvih, enotah in zavodih. ====51. člen==== (uporaba orožja) (1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače: 1. zavarovati življenja moštva, ki ga varuje; 2. odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje; 3. odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje. (2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju. (3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje. (4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru. ====52. člen==== (varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do ugovora) (1) Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih [[svoboščine|svoboščin]], če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene. (2) Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona. ====53. člen==== (posebne pravice med vojaško službo) (1) Vojaški obvezniki, ki služijo [[vojaški rok]], in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega [[zdravstvo|zdravstvenega]] varstva, [[denar]]nih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči. (2) Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi. (3) Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada. (4) Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi Vlada. (5) Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin. ====54. člen==== (priznanja) (1) Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe. (2) Pohvala oziroma priznanje za zasluge in [[hrabrost]] ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni [[državljan]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] oziroma tujemu organu ali organizaciji. (3) Vrste priznanj, ki se podeljujejo vojaškim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe države, predpisuje minister. ====55. člen==== (hramba vojaške oborožitve in opreme) (1) Vojaškim osebam se lahko da osebna vojaška oborožitev in oprema v hrambo. (2) Osebna vojaška oborožitev in oprema se lahko da v hrambo tudi vojaškim obveznikom, ko ne opravljajo vojaške službe. (3) Kdor izgubi, poškoduje, odtuji ali uniči osebno vojaško oborožitev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo škodo. (4) Vojaška oseba oziroma vojaški obveznik mora osebno vojaško oborožitev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stroške. ====56. člen==== (kazenska in odškodninska odgovornost) (1) Vojaške osebe kazensko odgovarjajo po [[kazenski zakonik Republike Slovenije|kazenskem zakoniku Republike Slovenije]]. (2) Vojaške osebe odškodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. ====57. člen==== (disciplinska odgovornost) (1) Vojaške osebe so disciplinsko odgovorne nadrejenemu za kršitev vojaške discipline. (2) Kršitve vojaške discipline so: 1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v vojaško enoto ali zavod; 2. uživanje alkohola ali drugih omamnih sredstev, ki onemogočajo opravljanje vojaške službe; 3. opustitev varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost moštva ali vojaškega premoženja; 4. malomarno izvrševanje dolžnosti; 5. odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev dobljenega povelja; 6. napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo; 7. neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnihkoli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z vojaško službo; 8. namerno povzročanje škode na vojaškem premoženju; 9. žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, predpostavljenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. (3) Za pripadnike stalne sestave se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve delovne dolžnosti, predpisane za delavce v državni upravi. (4) Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, predpisanem za delavce v državni upravi, v kolikor ni s pravili službe določeno drugače. ====58. člen==== (disciplinski ukrepi) (1) Za kršitev vojaške discipline se lahko vojaškemu obvezniku na služenju vojaškega roka izreče naslednje disciplinske ukrepe: - opomin; - javni opomin; - prepoved izhoda iz vojaške enote ali zavoda v prostem času; - podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi; - premestitev v drugo enoto. (2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka, razen podaljšanega opravljanja dolžnosti, se lahko izrečejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v vojaški službi. (3) V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kršitve vojaške discipline, kadar je vojaški službi, predčasno odpusti iz enote. (4) Vojaški osebi se kot disciplinski ukrep za kršitve vojaške discipline lahko odvzame čin ali se jo razporedi na drugo ali nižjo dolžnost. (5) Pripadniku stalne sestave se za kršitve vojaške discipline lahko izrečejo disciplinski ukrepi, predpisani za delavce v državni upravi, in ukrepi iz prejšnjega odstavka. (6) V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in uresničljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izreče [[zapor]] do 30 dni. ====59. člen==== (varstveni ukrepi) (1) Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali pravila službe tako, da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izreče tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov: 1. prepoved samostojnega opravljanja dolžnosti do treh mesecev; 2. prepoved samostojnega upravljanja vojaškega [[vozilo|vozila]], [[stroj]]a ali [[plovilo|plovila]] do šest mesecev; 3. razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost do šest mesecev. (2) Vojaški osebi, ki ji je bil izrečen varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dolžnost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa. (3) Pri kršitvah, ki so nastale namenoma ali zaradi velike malomarnosti, in ki so povzročile hude posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen. ====60. člen==== (odnosi, red in notranje službe) Vlada podrobneje uredi odnose v vojaški službi, red in notranje službe, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vprašanja vojaške službe. ===4. Čini, podeljevanje činov in poviševanje=== ====61. člen==== (vrste činov) (1) V Slovenski vojski so naslednji [[vojaški čin|čini]]: - za [[vojak]]e in slušatelje vojaških šol [[poddesetnik]], [[desetnik]] in [[naddesetnik]]; - za [[podčastnik]]e, slušatelje šole za častnike ter šole za častnike vojnih enot [[vodnik]], [[višji vodnik]], [[štabni vodnik]], [[višji štabni vodnik]], [[praporščak]], [[višji praporščak]], [[štabni praporščak]] in [[višji štabni praporščak]]; - za [[častnik]]e [[poročnik]], [[nadporočnik]], [[stotnik]], [[major]], [[podpolkovnik]], [[polkovnik]], [[brigadir]]; - za [[general]]e [[generalmajor]], [[generalpodpolkovnik]] in [[general]]. (2) [[Vojna mornarica|Mornariški]] častniški in [[admiral]]ski čini so [[poročnik korvete]], [[poročnik fregate]], [[poročnik bojne ladje]], [[kapitan korvete]], [[kapitan fregate]], [[kapitan bojne ladje]], [[kapitan]], [[kontraadmiral]] [[viceadmiral]] in [[admiral]]. (3) Podčastniki in častniki, ki imajo nižji čin, kot je predpisan za dolžnost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do [[naslovni čin|naslovnega čina]], ki preneha, ko prenehajo opravljati dolžnost. Pravica do naslovnega čina ni izenačena s pravicami imetnikov činov iz prejšnjih dveh odstavkov. ====62. člen==== (poviševanje vojakov in podeljevanje činov) (1) V čin poddesetnika ali desetnika se lahko poviša vojak ali slušatelj vojaške šole. (2) Vojaškemu obvezniku se lahko podeli čin vodnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (3) Podčastniku se lahko podeli čin podporočnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (4) Vojake povišuje poveljnik bataljona ali njemu enak starešina oziroma predstojnik vojaške šole. (5) Čine podeljuje minister. ====63. člen==== (poviševanje podčastnikov in častnikov) (1) Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje: - ima predpisano splošno izobrazbo; - je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin; - je dolžnost opravljal določen [[čas]]; - je uspešno končal [[vojaška vaja|vojaške vaje]] ali drugo vojaško usposabljanje; - je od zadnjega povišanja preteklo najmanj eno [[leto]]. (2) Vojaškemu obvezniku se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin. (3) Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju Vlade. (4) Minister pooblasti načelnika Generalštaba in druge poveljnike za poviševanje podčastnikov. (5) Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov ter odvzem činov. ===5. Vojaške šole=== ====64. člen==== (vrste vojaških šol) (1) Ministrstvo organizira : - šolo za podčastnike; - šolo za častnike; - šolo za častnike vojnih enot; - šolo za poveljniško-štabno usposabljanje. (2) V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske. (3) Šolo za častnike vojnih enot kandidati opravijo med služenjem vojaškega roka. Zanje ne velja prepoved članstva v političnih strankah. (4) V poveljniško-štabni šoli se šolajo častniki stalne in vojne sestave. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šola za častnike lahko organizira kot visokošolsko izobraževanje v skladu z zakonom. (6) Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo v tujini oziroma se tuje vojaške osebe lahko šolajo na vojaških šolah iz prvega odstavka tega člena. (7) Podrobneje pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister. ===6. Vojaška policija=== ====65. člen==== (naloge vojaške policije) (1) Vojaška policija skrbi za [[vojaški red]] in disciplino, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Vojaška policija skrbi tudi za varovanje poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo. (3) Organizacija vojaške policije se določa s formacijo. (4) Poveljniki enot vojaške policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira vojaška policija v skladu s prejšnjim odstavkom. ====66. člen==== (pravice in pooblastila vojaške policije) (1) Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila da: 1. opozarja ter daje navodila; 2. legitimira, napoti, vabi, privede, pridrži, omeji gibanje ali odvzame prostost; 3. opravlja osebne preglede in preiskave, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo; 4. zaseže predmete; 5. uporablja prisilna sredstva, razen vodnega curka, konjenice in lesene palice; 6. ureja in nadzoruje vojaški promet; 7. zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov. (2) Vojaška policija lahko pridrži vojaško osebo, ki pod vplivom alkohola ali drugih omamnih sredstev moti javni red in mir ali vojaško disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur. (3) Pripadniki vojaške policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila vojaške policije le, kadar opravljajo vojaško službo. ====67. člen==== (območje pristojnosti) (1) Pravice in pooblastila iz prejšnjega člena vojaška policija uporablja le: - v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo; - na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice; - zoper vojaške osebe. (2) Vojaška policija lahko uporablja vozila s prednostjo. (3) Pri urejanju vojaškega prometa v javnem [[promet]]u vojaška policija svoje delo usklajuje s [[policija|policijo]]. (4) Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. ====68. člen==== (ukrepanje vojaške policije) Če vojaška policija v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na območju tabora pri kaznivem dejanju ali nepooblaščenem zadrževanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo vojaška policija lahko uporabi le najnujnejše ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridrži do prihoda policije oziroma uspešno odvrne napad na moštvo, osebe ali objekte in premoženje, ki jih varuje. ==V. CIVILNA OBRAMBA== ===1. Ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni=== ====69. člen==== (naloge Vlade) (1) Vlada sprejema oceno ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. (2) Vlada sprejema obrambni načrt države. Načrt sestavljajo načrt uporabe Slovenske vojske, načrt Vlade in ministrstev ter Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo. (3) Vlada podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe. ====70. člen==== (naloge državnih organov) (1) Državni organi v obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti. (2) Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti. (3) Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon. (4) Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo državnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, Vlade in Državnega zbora v vojnem stanju. ====71. člen==== (organi lokalne samouprave) (1) Občinski in pokrajinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. (2) Župan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. (3) Občinam in pokrajinam lahko Vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe. (4) Župan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni. ====72. člen==== (upravne zveze in varstvo prenosa podatkov) (1) Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze sodelovanja med državnimi organi in Slovensko vojsko. (2) Upravne zveze se uporabljajo tudi za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje. (3) Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez. (4) Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po načelih, ki veljajo za vojaške enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb. (5) Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. ===2. Gospodarska obramba=== ====73. člen==== (gospodarska obramba) (1) Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe. (2) Gospodarska obramba obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. (3) Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem ter opremo. ====74. člen==== (materialna in zdravstvena oskrba) (1) Pristojni državni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni. (2) Na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka pristojni državni organi določijo, katere gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. Pristojni državni organi z izbranimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe. (3) Izbrane gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira država. (4) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni. (5) Državni organi iz drugega odstavka tega člena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega člena, ki so zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, za določitev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju. ====75. člen==== (zagotovitev pogojev za delo v vojni) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter organizacije iz prejšnjega člena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dolžnost potrebno število njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju. ====76. člen==== (racionirana preskrba in drugi ukrepi) (1) Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko Vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi: - uvede racionirano preskrbo z določenimi izdelki in storitvami ter določi merila za njeno izvajanje; - omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin; - odredi obvezen odkup določenih proizvodov; - odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev; - odredi posebne ukrepe za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj. (2) V vojnem stanju Vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na določenih območjih ter omeji ali prepove prost vstop in čas bivanja tujcev v državi. Evakuacijo prebivalcev Vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju župana tiste lokalne skupnosti, na območju katere se evakuacija izvaja. (3) Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ====77. člen==== (promet z vojaškim orožjem in opremo) (1) Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi koncesijo Vlade. (2) Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva. (3) Minister najmanj enkrat letno poroča Vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. (4) Vlada predpiše, kaj se šteje za vojaško orožje in opremo. ====78. člen==== (proizvodnja vojaškega orožja in opreme) (1) Kdor želi proizvajati vojaško orožje ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, določenih s splošnimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva. (2) Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme. (3) Ministrstvo v skladu s 74. členom tega zakona določi naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz prejšnjega in tega člena v vojnem stanju ter izda podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme. ===3. Psihološka obramba in druge nevojaške oblike obrambe=== ====79. člen==== (namen in obseg) (1) Psihološka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju. (2) Priprave psihološke obrambe ureja Vlada. (3) Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države. ====80. člen==== (druge nevojaške oblike obrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge. (2) Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe iz prejšnjega odstavka na neobvezen način. (3) Za usposabljanje iz prejšnjega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti. (4) Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe iz prvega odstavka tega člena. ====81. člen==== (zaščita in reševanje) (1) Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru. (2) Organom, službam, enotam in organizacijam iz prejšnjega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom. ==VI. VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DRŽAVE== ====82. člen==== (Državni zbor) (1) Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti: 1. razglasi izredno stanje na predlog Vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost; 2. razglasi vojno stanje na predlog Vlade, če je izvršen napad na državo; 3. odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 4. odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 5. sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske; 6. preko pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno obveščevalne dejavnosti države. (2) Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske. (3) Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in preko pristojnih delovnih teles. ====83. člen==== (predsednik republike) Predsednik republike na predlog Vlade: 1. razglasi izredno stanje, če se Državni zbor ne more sestati; 2. razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se Državni zbor ne more sestati; 3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se Državni zbor ne more sestati; 4. odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se Državni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom. ====84. člen==== (Vlada) (1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države. (2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. (3) Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah. (4) Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Državnega zbora v vojni, Vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi. (5) Vlada lahko imenuje operativne štabe obrambe tudi za posamezna območja države, ki so odgovorni državnemu operativnemu štabu obrambe. (6) Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (7) Operativni štabi obrambe iz četrtega in petega odstavka tega člena nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov. ====85. člen==== (nadzor nad obveščevalno varnostno službo in vojaško policijo) (1) Minister je dolžan omogočiti stalen nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. (2) Delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka minister v januarju pošlje za preteklo leto redno letno poročilo o delu obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev. ==VII. INŠPEKCIJA== ====86. člen==== (inšpektorat za obrambo) (1) [[Inšpekcija|Inšpekcijo]] na [[obramba|obrambnem]] področju opravlja [[Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo]], ki je organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]]. (2) Inšpektorji za obrambo nadzirajo izvrševanje predpisov na obrambnem področju in pri tem zlasti: - preverjajo stanje priprav [[civilna obramba|civilne obrambe]]; - preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in [[mobilizacija|mobilizacijo]]; - preverjajo izvajanje vojaškega usposabljanja; - preverjajo in ocenjujejo bojno pripravljenost in delo vojaških [[poveljstvo|poveljstev]], [[vojaška enota|enot]] in zavodov; - preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe. (3) Glavni inšpektor za obrambo lahko za uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi praktični preizkus ali [[vojaška vaja|vajo]]. Če vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora inšpektor predhodno pridobiti soglasje [[minister za obrambo Republike Slovenije|ministra]]. (4) Inšpektorji za obrambo se pri izvajanju inšpekcije izkazujejo s službenimi izkaznicami. (5) [[Minister]] podrobneje predpiše način in postopek za opravljanje inšpekcije na obrambnem področju. ====87. člen==== (inšpekcijski ukrepi) (1) Inšpektor iz prejšnjega člena ima poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije, pravico in dolžnost: - naložiti, da se v določenem roku ali na določen način odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, načrti ali akti vodenja in poveljevanja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogroža varnost ljudi in premoženja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje; - predlagati uvedbo postopka za razrešitev z dela ali dolžnosti oziroma za ugotovitev odgovornosti. (2) Zoper odločitev inšpektorja iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni dovoljena pritožba ministru. Pritožba ne zadrži izvršitve naloženega ukrepa, če gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka. ==VIII. POKLICNO DELO NA OBRAMBNEM PODROČJU== ====88. člen==== (posebni pogoji) (1) Za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače. (2) Kdor želi poklicno opravljati delo na obrambnem področju, mora biti državljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem področju. (3) Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok; - da ima ustrezno splošno izobrazbo; - da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. (4) Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. (5) Ustrezna splošna izobrazba iz tretjega odstavka tega člena je za vojaka praviloma končana poklicna šola, za podčastnika srednja in za častnika višja ali visoka šola. (6) Minister določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega člena. ====89. člen==== (sklenitev delovnega razmerja brez objave) (1) Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta: - višjih upravnih in upravnih delavcev oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne in strokovno varnostne zadeve; - poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev; - starešin, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski; - inšpektorjev. (2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistematizacijo in formacijo. ====90. člen==== (štipendisti za delo v vojski) (1) Štipendisti na srednjih, višjih in visokih šolah, ki imajo med šolanjem sklenjeno štipendijsko pogodbo z ministrstvom, po šolanju opravijo vojaški rok v skladu z zakonom. (2) Štipendisti iz prejšnjega odstavka po končanem šolanju z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske. (3) Štipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v času štipendiranja in služenja vojaškega roka, v času, ki je enak času štipendiranja in opravljanja vojaškega roka. (4) Prejemke, ki jih je štipendist prejel med služenjem vojaškega roka, je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka vrniti v višini, ki presega prejemke drugih vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka. ====91. člen==== (konkurenčna prepoved) (1) Vodje uprav in samostojnih organizacijskih enot ministrstva ter določenih notranjih organizacijskih enot, načelnik Generalštaba in njegovi namestniki ter pomočniki, poveljniki pokrajin in območij, operativnih poveljstev, brigad in njim enakih ali višjih enot med poklicnim delom v obrambi ne smejo sodelovati v upravljanju podjetij, zavodov oziroma gospodarskih družb. (2) Minister določi delovna mesta iz prejšnjega odstavka. ====92. člen==== (pogodba o zaposlitvi) (1) Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika. Pogodba se sklene: - za vojaka za pet let in se nato lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti; - za podčastnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let, vendar ne dalj kot do 55. leta starosti; - za častnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let. (2) Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora uspešno opraviti vojaško strokovno usposabljanje, in sicer: - kandidat za vojaka osnovno vojaško strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za podčastnika šolo za podčastnike v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za častnika šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. (3) Kandidatu iz prejšnjega odstavka, ki vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, se pogodba o zaposlitvi prekine. (4) Kandidat, ki je uspešno opravil šolo za častnike, organizirano kot visokošolsko izobraževanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena. (5) Ženskam se v pripravniško dobo všteva stažiranje v vojaških enotah pred ali po končani vojaški šoli iz drugega odstavka tega člena. ====93. člen==== (pravice in dolžnosti med trajanjem pogodbe o zaposlitvi) (1) Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave: - dolžnost, da se udeležuje dopolnilnega vojaško strokovnega usposabljanja po predpisanih programih; - pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, če izpolnjuje zahtevane pogoje. (2) Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerno višino stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Povračila stroškov usposabljanja je oproščen, če je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov. (3) Pripadnik, ki mu je iztekel pogodbeno dogovorjeni rok dela v vojski in pogodbe o zaposlitvi ni podaljšal, ima pravico do povprečne plače zadnjih šestih mesecev še: - vojak dva meseca; - podčastnik tri mesece; - častnik štiri mesece. (4) Po izteku vsakega nadaljnjega pogodbeno podaljšanega roka se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kot za dva meseca. ====94. člen==== (odpoved pogodbe o zaposlitvi) (1) Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru: - če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona ali se ne udeležuje obveznih oblik dopolnilnega vojaškega strokovnega usposabljanja; - če je kršil vojaško disciplino; - če preneha potreba po dolžnosti, ki jo opravlja, ali če se zmanjša stalna sestava, pa ni mogoča njegova razporeditev na drugo delo. (2) Če vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. ====95. člen==== (usposobitev za civilni poklic) (1) Pripadnik stalne sestave, ki je v Slovenski vojski delal najmanj 15 let, ima po prenehanju delovnega razmerja poleg pravic iz 93. člena tega zakona tudi pravico do usposobitve za civilni poklic, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja. (2) Pravica iz prejšnjega odstavka obsega pokritje stroškov šolanja ali druge vrste usposabljanja, ki traja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja. (3) Medsebojne obveznosti med ministrstvom in upravičencem do pokritja stroškov usposabljanja za civilni poklic se uredijo s posebno pogodbo. ====96. člen==== (posebni delovni pogoji) (1) Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih. (2) Posebni delovni pogoji so: - delo ob nedeljah ali praznikih; - delo v deljenem delovnem času; - delo daljše od polnega delovnega časa; - dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma; - delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času; - pripravljenost za delo; - bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu; - izraba ali prekinitev dopusta v skladu s potrebami službe. (3) Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času. (4) Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa. ====97. člen==== (odrejanje dela v posebnih delovnih pogojih) Delo v posebnih delovnih pogojih se odredi, če to terjajo varnostne razmere, oziroma kadar je le tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, opravljene pa morajo biti v določenem roku. ====98. člen==== (razporeditev na drugo delo) (1) Delavec je lahko razporejen po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto ali na delo v drug kraj. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka obdrži enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, če je to zanj ugodneje ter druge pravice v skladu z zakonom. ====99. člen==== (pravica do stavke) (1) Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke. (2) Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državni upravi. (3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti: - nemoteno opravljanje vojaških zadev ter drugih zadev, povezanih z uresničevanjem temeljnih dolžnosti državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na obrambnem področju; - nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe; - neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske službe in mobilizacije; - neprekinjeno delovanje dežurnih služb, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema; - nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdrževanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladiščenjem za vojaške potrebe. (4) Vojaške osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, nimajo pravice do stavke, če grozi povečana nevarnost napada na državo ali če je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma če je razglašeno izredno ali vojno stanje, toliko časa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, če sta ogroženi varnost in obramba države in take razmere ugotovi Vlada. ====100. člen==== (varnost in zdravje pri delu) (1) Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema, se uporabljajo splošni predpisi o varstvu pred požarom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu. (2) Minister predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na področju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splošni predpisi. ==IX. UPRAVNE IN STROKOVNE ZADEVE OBRAMBE== ====101. člen==== (organizacija in pristojnosti) (1) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe opravlja, če z zakonom ni določeno drugače, ministrstvo. (2) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave določa minister. (3) Uprave za obrambo iz prejšnjega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih s tem zakonom. (4) V upravnih zadevah na drugi stopnji odloča minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi. (5) Minister predpiše obliko in vsebino službenih in drugih izkaznic, določenih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oborožitve in opreme, ki jo uporabljajo državni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju. ====102. člen==== (informacijski in telekomunikacijski sistem) (1) Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. (2) Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami. ====103. člen==== (usposabljanje) (1) Za usposabljanje državljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobraževalni organizacijski enoti. (2) Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister. Če usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja. (3) Ministrstvo v skladu s programi pomaga Združenju slovenskih častnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. (4) Stroške usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral. ====104. člen==== (prepoved pridobitne dejavnosti) (1) Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati: - priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje; - vojaško strokovnega usposabljanja; - delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na področju obrambe; - kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na področju obrambe. (2) Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naroči ministrstvo pri zunanjih izvajalcih. ==X. KAZENSKE DOLOČBE== ====105. člen==== (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju materialne dolžnosti (drugi in tretji odstavek 11. člena); 2. če na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. člena (prvi odstavek 22. člena); 3. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 4. če ne varuje državne, vojaške ali uradne skrivnosti v skladu z 28. členom tega zakona; 5. če vnese zaupne podatke v javne publikacije v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona; 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. člena tega zakona; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. člena); 9. kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če ne izvrši kadrovskih in drugih priprav za določeno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. člena); 11. če preizkuša, označuje, opravlja transport ali skladiščenje vojaškega orožja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona; 12. če ne ravna v skladu z inšpekcijskim ukrepom Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. člena tega zakona; 13. če kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. člena tega zakona; 14. če ne uskladi priprav in organiziranosti v roku iz 114. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5. in 12. točke prvega odstavka tega člena. ====106. člen==== Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju vojaške, delovne ali materialne dolžnosti iz 6. člena tega zakona oziroma usposabljanju za vojaško ali delovno dolžnost iz 13. člena tega zakona; 2. če ne varuje državne, vojaške, uradne ali poslovne skrivnosti v skladu s 14. členom tega zakona; 3. če se na poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju in ob določenem času oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. člena); 4. če se kljub prepovedi iz 16. člena tega zakona prosto giblje na območju, kjer potekajo boji; 5. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. člena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. člen); 9. če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če nosi vojaško uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. člena tega zakona in pravili službe; 11. če ne hrani osebne oborožitve in vojaške opreme v skladu s četrtim odstavkom 55. člena tega zakona; 12. če je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kršitve vojaške discipline predčasno odpuščen iz enote (tretji odstavek 58. člena); 13. če se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona; 14. če organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. členom tega zakona. ==XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE== ====107. člen==== (vrednotenje posebnih delovnih razmer) Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v državni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. ====108. člen==== (zavarovanje) (1) Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. (2) Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje. (3) Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna. (4) Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (5) Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. ====109. člen==== (uporaba zakona za zaposlene) (1) Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. (2) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona. (3) Določbe tega zakona, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski s pogodbo o zaposlitvi, se uporabljajo za pripadnike stalne sestave, ki so zaposleni v stalni sestavi ob uveljavitvi tega zakona, tako da se šteje, kot da so sklenili pogodbo o zaposlitvi za vojake pet, za podčastnike in častnike pa deset let, šteto od uveljavitve tega zakona. (4) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka imajo med trajanjem in po izteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi. ====110. člen==== (prevzem sredstev in opreme) (1) V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31.12.1993 opremo in oborožitev enot za zveze, centrov za obveščanje, oborožitev ter opremo, namenjeno za delo občinskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvrševanje temeljne dejavnosti upravnih organov na področju obrambe ter zaščite. (2) Oborožitev in oprema iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo državna last. (3) Iz opreme iz prvega odstavka tega člena je izvzeta oprema, namenjena zaščiti in reševanju ter organom za notranje zadeve. (4) Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z občinami oziroma mestom ustrezne pogodbe. ====111. člen==== (prevzem delavcev) (1) Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve. (2) Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dolžni ministru ponuditi svoj odstop. ====112. člen==== (prevzem pristojnosti) (1) V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji občinski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka. (2) Upravni postopki, ki so v teku, se dokončajo v skladu s tem zakonom. (3) Ministrstvo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti. ====113. člen==== (premoženje za potrebe obrambe) (1) Premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona državna lastnina. (2) Vlada podrobneje uredi evidence in način upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih. ====114. člen==== (uskladitev priprav in predpisov) (1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi. (2) Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. ====115. člen==== (veljavnost zakona) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), razen določb 135. in 136. člena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. člena tega zakona. ====116. člen==== Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]]. Št: 200-01/90-3/30 [[w:Ljubljana|Ljubljana]], dne [[w:20. december|20. decembra]] [[w:1994|1994]] Predsednik [[w:Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] [[w:Jožef Školč|Jožef Školč]] [[Kategorija:Zakoni Republike Slovenije]] 67 2006-06-27T16:30:34Z 195.210.216.42 /* 10. člen */ '''[[:w:sl:Zakon|Zakon]] o [[:w:sl:obramba|obrambi]] [[:w:sl:republika|Republike]] [[:w:sl:Slovenija|Slovenije]]''' ([[:w:sl:kratica|kratica]] '''ZObr'''). == I. SPLOŠNE DOLOČBE == ==== 1. člen ==== (namen [[zakon]]a) Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg [[:w:sl:obramba|obrambe]] [[:w:sl:država|države]]. ==== 2. člen ==== (namen obrambe) Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. ==== 3. člen ==== (obrambni sistem) (1) Obrambo države sestavljata [[:w:sl:vojaštvo|vojaška]] in [[:w:sl:civilna obramba|civilna obramba]]. (2) Vojaško obrambo izvajajo [[:w:sl:oborožene sile|obrambne sile]], ki jih sestavlja [[:w:sl:Slovenska vojska|Slovenska vojska]] (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali [[:w:sl:vojska|vojska]]). (3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov [[:w:sl:lokalna samouprava|lokalne samouprave]] za delovanje v [[:w:sl:vojna|vojni]], [[:w:sl:gospodarstvo|gospodarsko]] in [[:w:sl:psihološko bojevanje|psihološko obrambo]] ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo [[:w:sl:državljan|državljan]]i, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge [[:w:sl:organizacija|organizacije]]. (4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto. (5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti. ==== 4. člen ==== (spoštovanje mednarodnega vojnega prava) Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli [[:w:sl:mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]] oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. ==== 5. člen ==== (pomen pojmov) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska. 2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju. 3. Varstvo pred [[:w:sl:naravna nesreča|naravnimi]] in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo [[:w:sl:človek|ljudi]], [[:w:sl:žival|žival]]i, premoženja, [[:w:sl:kultura|kulturne]] dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, [[izredno stanje]] in druge oblike množičnega nasilja. 4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. 5. Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. 6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje. 7. Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo [[orožje]]. 8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske. 9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, [[vojaški obveznik]]i na služenju [[vojaški rok|vojaškega roka]] in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v [[vojaška služba|vojaško službo]]. 10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske. 11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. 12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. 13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v [[poveljstva Slovenske vojske|vojaških poveljstvih]], [[enote Slovenske vojske|enotah]] in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v [[ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstvu, pristojnem za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[ministrstvo]]). 14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo. 15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko. 16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje. 17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine. == II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE == ==== 6. člen ==== (vrste obrambnih dolžnosti) (1) Pri [[obramba|obrambi]] [[država|države]] imajo [[državljan]]i v skladu z [[ustava|ustavo]] naslednje dolžnosti: - [[vojaška dolžnost|vojaško dolžnost]], ki jo uresničujejo v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in v [[Enote za zvezo|enotah za zveze]]; - delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, [[prebivalstvo|prebivalstva]], delovanje državnih organov, organov [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] in druge obrambne potrebe; - [[material]]no dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem [[vozilo|vozil]], [[stroj]]ev, [[objekt]]ov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe. (2) Državljan, ki mu je priznan [[ugovor vesti]] vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v [[Civilna zaščita|Civilni zaščiti]] ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v [[vojna|vojni]]. ==== 7. člen ==== (pravica do samoobrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države. (2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu [[vojaško poveljstvo|vojaškemu poveljstvu]] ali [[vojaška enota|enoti]], do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje [[oznake pripadnosti Slovenske vojske|oznak pripadnosti Slovenski vojski]], odkrito nošenje [[orožje|orožja]] in spoštovanje [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega]] in [[mednarodno humanitarno pravo|humanitarnega prava]]. (3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb. ==== 8. člen ==== (vojaška dolžnost) Vojaško dolžnost ureja poseben [[zakon]]. ==== 9. člen ==== (izvrševanje delovne in materialne dolžnosti) (1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali [[izredno stanje|izrednem stanju]], če tako odloči [[Državni zbor Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). (2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj. ==== 10. člen ==== (delovna dolžnost) (1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 ([[w:moški|moški]]) oziroma 55 let ([[w:ženska|ženske]]) in so zdravstveno sposobni za delo. (2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do [[w:stavka|stavke]]. (3) [[w:Vlada Republike Slovenije|Vlada Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: [[Vlada]]) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti. ==== 11. člen ==== (materialna dolžnost) (1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe. (2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi [[pravna oseba|pravnim osebam]], razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve. (3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali [[objekt]]ov, na katerih se izvaja [[mobilizacija]] [[vojska|vojske]] ali [[vojaška vaja|vojaške vaje]]. (4) Vlada določi vrsto sredstev in opreme, za katero pristojna organizacijska enota [[ministrstvo|ministrstva]] (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost, višino nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja in izplačevanja škode. ==== 12. člen ==== (razporejanje) (1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost. (3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v Civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost. (4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti. ==== 13. člen ==== (dolžnost usposabljanja) Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi. ==== 14. člen ==== (dolžnost varovanja skrivnosti) Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, [[uradništvo|uradno]] ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s [[predpis]]i. ==== 15. člen ==== (dolžnost zglasitve) (1) Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo. (2) Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede [[policija]]. ==== 16. člen ==== (omejitev prostega gibanja) (1) Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik [[brigada|brigade]] ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo [[boj]]i. (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. ==== 17. člen ==== (varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti) (1) [[Poškodba]] ali [[bolezen]], ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih. (2) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta. (3) Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do [[pokojnina|pokojnine]] ter pravico do povračila stroškov prevoza in [[pogreb]]nih storitev, v skladu s predpisi o [[pokojninsko zavarovanje|pokojninskem]] in [[invalidsko zavarovanje|invalidskem zavarovanju]] oziroma [[zdravstveno zavarovanje|zdravstvenem zavarovanju]]. (4) Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna [[plača]] na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje. (5) Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi. ==== 18. člen ==== (telesna okvara) (1) Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o [[vojnih invalid]]ih, ima pravico do enkratne denarne pomoči. (2) Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti. (3) Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje. (4) Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena. ==== 19. člen ==== (odškodninska odgovornost) (1) Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih. (2) Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj. (3) Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. (4) [[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister, pristojen za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[minister]]) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena. ==== 20. člen ==== (zbiranje in varstvo osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke: 1. o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o [[enotna matična številka|enotni matični številki]], [[ime]]nu in priimku, [[datum]]u in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, [[šola|šolski]] izobrazbi, zaposlitvi in [[poklic]]u, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski; 2. o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom; 3. o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe; 4. o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju; 5. o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti; 6. o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb. (2) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in [[štipendist]]ih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost. (3) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. ==== 21. člen ==== (posredovanje osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje: 1. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin; 2. organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti; 3. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti. (2) Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ==== 22. člen ==== (zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda) (1) Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo. (2) Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov. (3) Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (4) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi. (5) Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali. ==== 23. člen ==== (prijava spremembe osebnih podatkov) Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe. == III. OBRAMBNI UKREPI == === 1. Ukrepi za pripravljenost === ==== 24. člen ==== (ukrepi za pripravljenost) (1) S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod [[Sloveska vojna|Slovenske vojske]] in izvajalcev [[civilna obramba|civilne obrambe]] na delovanje v [[vojna|vojnem]] stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave [[civilna zaščita|Civilne zaščite]]. (2) [[Vlada]] določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost. (3) Ob povečanju nevarnosti [[napad]]a na [[država|državo]] ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnemu zboru]] uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, [[mobilizacija|mobilizacijo]] in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe. (4) Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje. === 2. Mobilizacija === ====25. člen==== (mobilizacija) (1) Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni. (2) Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna. (3) O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča [[predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]] na predlog Vlade. (4) O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister. (5) Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije. (6) Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije. ====26. člen==== (kurirska služba) (1) [[Ministrstvo]] organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije. (2) [[Kurir]]ska služba se praviloma popolnjuje z [[vojaški obveznik|vojaškimi obvezniki]], ki so izenačeni s položajem pripadnikov [[enote za zveze|enot za zveze]]. (3) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije. ====27. člen==== (odgovornost za izvedbo mobilizacije) Za izvedbo mobilizacije so odgovorni [[minister]], [[vojaštvo|vojaški]] poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite. ===3. Varovanje obrambnih podatkov=== ====28. člen==== (varovanje obrambnih podatkov) (1) Obrambne podatke, ki so [[državna skrivnost|državna]], [[vojaška skrivnost|vojaška]] ali [[uradna skrivnost]], je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval. (2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti. (3) Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije. ====29. člen==== (obrambni objekti in okoliši) (1) Minister določi [[objekt]]e in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, predpiše ukrepe za njihovo varovanje ter daje soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh objektih in okoliših. (2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, in je potrebno za uporabo takega objekta. ====30. člen==== (dela posebnega pomena za obrambo) Minister določi dela v vojaških [[poveljstvo|poveljstvih]], [[vojaška enota|enotah]] ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje. ====31. člen==== (aerosnemanje in raziskave) (1) [[Aerosnemanje|Aerosnemanja]] za izdelavo [[kartografija|kartografskih]] publikacij lahko opravljajo le [[pravna oseba|pravne osebe]], ki jih pooblasti Vlada. (2) Tuje [[fizična oseba|fizične]] in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost. ===4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe=== ====32. člen==== (obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge) (1) Strokovne [[obveščevalna dejavnost|obveščevalne]] naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. (2) Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo: 1. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih [[obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], [[varnostni organ|varnostnih organov]] ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo; 2. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega [[orožje|orožja]] ali določene [[vojaška oprema|vojaške opreme]] ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z [[zakon]]om; 3. preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom preiskovanje [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v ministrstvu in Slovenski vojski. (3) Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata [[obveščevalno varnostna služba ministrstva]] in [[vojaška policija]]. ====33. člen==== (obveščevalno varnostna služba) (1) Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske. (2) Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja: 1. strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona; 2. strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu; 3. strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva. (3) Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika Vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika Vlade druge organe. (4) Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili. (5) Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek. (6) Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije. (7) Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo. (8) Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije. ====34. člen==== (posebne operativne metode in sredstva) (1) Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in [[kriminalistična služba|kriminalistično službo]]. (2) Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona. (3) Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti. ====35. člen==== (varnostno preverjanje oseb) (1) Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja: 1. ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave; 2. ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo; 3. ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo. ====36. člen==== (zbirke podatkov) (1) Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo. (2) Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. ==IV. SLOVENSKA VOJSKA== ===1. Naloge in organizacija=== ====37. člen==== (naloge [[vojska|vojske]]) (1) Naloge [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] so: - izvaja [[vojaštvo|vojaško]] usposabljanje za oborožen [[boj]] in druge oblike vojaške [[obramba|obrambe]]; - zagotavlja bojno pripravljenost; - ob napadu na [[država|državo]] izvaja vojaško obrambo; - ob [[naravna nesreča|naravnih]] in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; - izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]]. (2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za [[politika|politično]] ali [[politična stranka|strankarsko]] dejavnost ali namen. (3) O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča [[Vlada]], v nujnih primerih pa [[minister]] na predlog poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]]. ====38. člen==== (sestav vojske) (1) Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo. (2) Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa. (3) Vojna sestava se organizira in pripravlja v [[mir]]u. ====39. člen==== (organizacija poveljstev) (1) Slovensko vojsko sestavljajo [[Generalštab Slovenske vojske|generalštab]] kot organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]], vojaška [[poveljstva Slovenske vojske|teritorialna poveljstva, operativna poveljstva]], [[enote Slovenske vojske|enote]] in njihova poveljstva ter zavodi. (2) [[Generalštab]] opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske. (3) Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister. (4) Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi [[vojaška enota|enotami]] ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev. (5) Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog. (6) Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. ====40. člen==== (organizacija enot) (1) Slovensko vojsko sestavljajo združene [[vojaška taktika|taktične]] in [[vojaška operacija|operativne]] enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu. (2) Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja. (3) Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa [[vojaški rod|rodove]]: [[pehota|pehoto]], [[oklepne enote]], [[vojno letalstvo|letalstvo]], [[vojna mornarica|pomorstvo]], [[artilerija|artilerijo]], [[zračna obramba|zračno obrambo]], [[inženirske enote|inženirstvo]], [[RKBO|radiološko kemično in biološko obrambo]] ter [[enote za zveze|zveze]]. (4) V vojski so prištabna služba, služba informatike, [[saniteta|sanitetna]], [[intendant]]ska, tehnična in prometna služba. (5) Materialne, [[zdravstvo|zdravstvene]] in druge [[zaledje|zaledne]] potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe. (6) Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. ====41. člen==== (zastave, himna in oznake v vojski) (1) Slovenska vojska ima svojo [[zastava|zastavo]] in [[himna|himno]]. (2) [[Bojna zastava|Bojno zastavo]] in svečano [[pesem]] imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, [[brigada|brigade]], samostojni [[bataljon]]i in njim enake ali višje enote. (3) Himno, obliko zastav ter [[oznake pripadnosti Slovenski vojski|oznako pripadnosti Slovenski vojski]] določi [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]], druge oznake v Slovenski vojski pa [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister]]. (4) Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski. ===2. Vodenje in poveljevanje=== ====42. člen==== (vodenje vojske) (1) [[Minister]] preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih. (2) Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto [[orožje|oborožitve]] in druge [[vojaška oprema|vojaške opreme]], ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske. (3) Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske. ====43. člen==== (poveljevanje) (1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je [[predsednik]] [[republika|republike]]. (2) Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov. (3) Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij. (4) Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena. (5) Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča. (6) Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje. (7) Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo. (8) Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]]. (9) Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, [[protokol]]arnih zadev, [[straža|straže]] ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni. ====44. člen==== (odgovornost poveljnikov) (1) Načelnik Generalštaba je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski. (2) Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (3) Poveljnik pokrajine je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (4) Poveljnik območja je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (5) Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za bojno pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov. ====45. člen==== (imenovanje poveljnikov) (1) Načelnika Generalštaba imenuje Vlada na predlog ministra. (2) Poveljnike in namestnike poveljnikov v mirnodobni sestavi, poveljnike in namestnike poveljnikov samostojnih bataljonov, njim enakih in višjih enot vojne sestave imenuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Za imenovanje drugih starešin minister pooblasti poveljnike. (3) Pristojnost za imenovanje iz tega člena obsega tudi pristojnost za razrešitev. ====46. člen==== (akti vodenja in poveljevanja) (1) Vodenje vojske se izvaja s [[predpis]]i in [[akt]]i vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja Vlada. (2) Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, [[ukaz]]i ali [[povelje|povelja]]. (3) Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (4) Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno. ===3. Vojaška služba=== ====47. člen==== (opravljanje vojaške službe) (1) Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo. (2) Za vojaško službo se šteje tudi opravljanje nalog v obveščevalno varnostni službi ministrstva in v [[vojaška šola|vojaških šolah]]. (3) Minister lahko določi, da se [[vojaška služba]] opravlja tudi na določenih delovnih mestih v ministrstvu in da se opravljanje določenih pomožnih ali vzdrževalnih del v stalni sestavi vojske ne šteje za vojaško službo. ====48. člen==== (vojaške osebe) (1) Kdor opravlja vojaško službo je [[vojaška oseba]] in je podrejen vojaški disciplini. (2) Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo. (3) [[Vojaški obveznik]], ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda. (4) Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda. ====49. člen==== (prisega) (1) Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati [[prisega|prisego]]. (2) Prisega se glasi: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi." ====50. člen==== (pooblastila in prepovedi) (1) Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali [[vojaška knjižica|vojaško knjižico]] ter [[uniforma|uniformo]] in orožje v skladu s pravili službe. (2) Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov [[politična stranka|političnih strank]]. (3) Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v [[vojaški objekt|vojaških objektih]], vojaških poveljstvih, enotah in zavodih. ====51. člen==== (uporaba orožja) (1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače: 1. zavarovati življenja moštva, ki ga varuje; 2. odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje; 3. odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje. (2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju. (3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje. (4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru. ====52. člen==== (varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do ugovora) (1) Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih [[svoboščine|svoboščin]], če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene. (2) Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona. ====53. člen==== (posebne pravice med vojaško službo) (1) Vojaški obvezniki, ki služijo [[vojaški rok]], in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega [[zdravstvo|zdravstvenega]] varstva, [[denar]]nih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči. (2) Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi. (3) Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada. (4) Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi Vlada. (5) Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin. ====54. člen==== (priznanja) (1) Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe. (2) Pohvala oziroma priznanje za zasluge in [[hrabrost]] ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni [[državljan]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] oziroma tujemu organu ali organizaciji. (3) Vrste priznanj, ki se podeljujejo vojaškim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe države, predpisuje minister. ====55. člen==== (hramba vojaške oborožitve in opreme) (1) Vojaškim osebam se lahko da osebna vojaška oborožitev in oprema v hrambo. (2) Osebna vojaška oborožitev in oprema se lahko da v hrambo tudi vojaškim obveznikom, ko ne opravljajo vojaške službe. (3) Kdor izgubi, poškoduje, odtuji ali uniči osebno vojaško oborožitev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo škodo. (4) Vojaška oseba oziroma vojaški obveznik mora osebno vojaško oborožitev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stroške. ====56. člen==== (kazenska in odškodninska odgovornost) (1) Vojaške osebe kazensko odgovarjajo po [[kazenski zakonik Republike Slovenije|kazenskem zakoniku Republike Slovenije]]. (2) Vojaške osebe odškodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. ====57. člen==== (disciplinska odgovornost) (1) Vojaške osebe so disciplinsko odgovorne nadrejenemu za kršitev vojaške discipline. (2) Kršitve vojaške discipline so: 1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v vojaško enoto ali zavod; 2. uživanje alkohola ali drugih omamnih sredstev, ki onemogočajo opravljanje vojaške službe; 3. opustitev varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost moštva ali vojaškega premoženja; 4. malomarno izvrševanje dolžnosti; 5. odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev dobljenega povelja; 6. napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo; 7. neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnihkoli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z vojaško službo; 8. namerno povzročanje škode na vojaškem premoženju; 9. žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, predpostavljenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. (3) Za pripadnike stalne sestave se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve delovne dolžnosti, predpisane za delavce v državni upravi. (4) Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, predpisanem za delavce v državni upravi, v kolikor ni s pravili službe določeno drugače. ====58. člen==== (disciplinski ukrepi) (1) Za kršitev vojaške discipline se lahko vojaškemu obvezniku na služenju vojaškega roka izreče naslednje disciplinske ukrepe: - opomin; - javni opomin; - prepoved izhoda iz vojaške enote ali zavoda v prostem času; - podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi; - premestitev v drugo enoto. (2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka, razen podaljšanega opravljanja dolžnosti, se lahko izrečejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v vojaški službi. (3) V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kršitve vojaške discipline, kadar je vojaški službi, predčasno odpusti iz enote. (4) Vojaški osebi se kot disciplinski ukrep za kršitve vojaške discipline lahko odvzame čin ali se jo razporedi na drugo ali nižjo dolžnost. (5) Pripadniku stalne sestave se za kršitve vojaške discipline lahko izrečejo disciplinski ukrepi, predpisani za delavce v državni upravi, in ukrepi iz prejšnjega odstavka. (6) V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in uresničljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izreče [[zapor]] do 30 dni. ====59. člen==== (varstveni ukrepi) (1) Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali pravila službe tako, da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izreče tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov: 1. prepoved samostojnega opravljanja dolžnosti do treh mesecev; 2. prepoved samostojnega upravljanja vojaškega [[vozilo|vozila]], [[stroj]]a ali [[plovilo|plovila]] do šest mesecev; 3. razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost do šest mesecev. (2) Vojaški osebi, ki ji je bil izrečen varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dolžnost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa. (3) Pri kršitvah, ki so nastale namenoma ali zaradi velike malomarnosti, in ki so povzročile hude posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen. ====60. člen==== (odnosi, red in notranje službe) Vlada podrobneje uredi odnose v vojaški službi, red in notranje službe, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vprašanja vojaške službe. ===4. Čini, podeljevanje činov in poviševanje=== ====61. člen==== (vrste činov) (1) V Slovenski vojski so naslednji [[vojaški čin|čini]]: - za [[vojak]]e in slušatelje vojaških šol [[poddesetnik]], [[desetnik]] in [[naddesetnik]]; - za [[podčastnik]]e, slušatelje šole za častnike ter šole za častnike vojnih enot [[vodnik]], [[višji vodnik]], [[štabni vodnik]], [[višji štabni vodnik]], [[praporščak]], [[višji praporščak]], [[štabni praporščak]] in [[višji štabni praporščak]]; - za [[častnik]]e [[poročnik]], [[nadporočnik]], [[stotnik]], [[major]], [[podpolkovnik]], [[polkovnik]], [[brigadir]]; - za [[general]]e [[generalmajor]], [[generalpodpolkovnik]] in [[general]]. (2) [[Vojna mornarica|Mornariški]] častniški in [[admiral]]ski čini so [[poročnik korvete]], [[poročnik fregate]], [[poročnik bojne ladje]], [[kapitan korvete]], [[kapitan fregate]], [[kapitan bojne ladje]], [[kapitan]], [[kontraadmiral]] [[viceadmiral]] in [[admiral]]. (3) Podčastniki in častniki, ki imajo nižji čin, kot je predpisan za dolžnost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do [[naslovni čin|naslovnega čina]], ki preneha, ko prenehajo opravljati dolžnost. Pravica do naslovnega čina ni izenačena s pravicami imetnikov činov iz prejšnjih dveh odstavkov. ====62. člen==== (poviševanje vojakov in podeljevanje činov) (1) V čin poddesetnika ali desetnika se lahko poviša vojak ali slušatelj vojaške šole. (2) Vojaškemu obvezniku se lahko podeli čin vodnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (3) Podčastniku se lahko podeli čin podporočnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (4) Vojake povišuje poveljnik bataljona ali njemu enak starešina oziroma predstojnik vojaške šole. (5) Čine podeljuje minister. ====63. člen==== (poviševanje podčastnikov in častnikov) (1) Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje: - ima predpisano splošno izobrazbo; - je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin; - je dolžnost opravljal določen [[čas]]; - je uspešno končal [[vojaška vaja|vojaške vaje]] ali drugo vojaško usposabljanje; - je od zadnjega povišanja preteklo najmanj eno [[leto]]. (2) Vojaškemu obvezniku se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin. (3) Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju Vlade. (4) Minister pooblasti načelnika Generalštaba in druge poveljnike za poviševanje podčastnikov. (5) Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov ter odvzem činov. ===5. Vojaške šole=== ====64. člen==== (vrste vojaških šol) (1) Ministrstvo organizira : - šolo za podčastnike; - šolo za častnike; - šolo za častnike vojnih enot; - šolo za poveljniško-štabno usposabljanje. (2) V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske. (3) Šolo za častnike vojnih enot kandidati opravijo med služenjem vojaškega roka. Zanje ne velja prepoved članstva v političnih strankah. (4) V poveljniško-štabni šoli se šolajo častniki stalne in vojne sestave. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šola za častnike lahko organizira kot visokošolsko izobraževanje v skladu z zakonom. (6) Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo v tujini oziroma se tuje vojaške osebe lahko šolajo na vojaških šolah iz prvega odstavka tega člena. (7) Podrobneje pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister. ===6. Vojaška policija=== ====65. člen==== (naloge vojaške policije) (1) Vojaška policija skrbi za [[vojaški red]] in disciplino, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Vojaška policija skrbi tudi za varovanje poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo. (3) Organizacija vojaške policije se določa s formacijo. (4) Poveljniki enot vojaške policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira vojaška policija v skladu s prejšnjim odstavkom. ====66. člen==== (pravice in pooblastila vojaške policije) (1) Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila da: 1. opozarja ter daje navodila; 2. legitimira, napoti, vabi, privede, pridrži, omeji gibanje ali odvzame prostost; 3. opravlja osebne preglede in preiskave, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo; 4. zaseže predmete; 5. uporablja prisilna sredstva, razen vodnega curka, konjenice in lesene palice; 6. ureja in nadzoruje vojaški promet; 7. zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov. (2) Vojaška policija lahko pridrži vojaško osebo, ki pod vplivom alkohola ali drugih omamnih sredstev moti javni red in mir ali vojaško disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur. (3) Pripadniki vojaške policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila vojaške policije le, kadar opravljajo vojaško službo. ====67. člen==== (območje pristojnosti) (1) Pravice in pooblastila iz prejšnjega člena vojaška policija uporablja le: - v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo; - na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice; - zoper vojaške osebe. (2) Vojaška policija lahko uporablja vozila s prednostjo. (3) Pri urejanju vojaškega prometa v javnem [[promet]]u vojaška policija svoje delo usklajuje s [[policija|policijo]]. (4) Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. ====68. člen==== (ukrepanje vojaške policije) Če vojaška policija v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na območju tabora pri kaznivem dejanju ali nepooblaščenem zadrževanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo vojaška policija lahko uporabi le najnujnejše ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridrži do prihoda policije oziroma uspešno odvrne napad na moštvo, osebe ali objekte in premoženje, ki jih varuje. ==V. CIVILNA OBRAMBA== ===1. Ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni=== ====69. člen==== (naloge Vlade) (1) Vlada sprejema oceno ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. (2) Vlada sprejema obrambni načrt države. Načrt sestavljajo načrt uporabe Slovenske vojske, načrt Vlade in ministrstev ter Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo. (3) Vlada podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe. ====70. člen==== (naloge državnih organov) (1) Državni organi v obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti. (2) Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti. (3) Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon. (4) Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo državnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, Vlade in Državnega zbora v vojnem stanju. ====71. člen==== (organi lokalne samouprave) (1) Občinski in pokrajinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. (2) Župan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. (3) Občinam in pokrajinam lahko Vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe. (4) Župan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni. ====72. člen==== (upravne zveze in varstvo prenosa podatkov) (1) Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze sodelovanja med državnimi organi in Slovensko vojsko. (2) Upravne zveze se uporabljajo tudi za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje. (3) Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez. (4) Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po načelih, ki veljajo za vojaške enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb. (5) Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. ===2. Gospodarska obramba=== ====73. člen==== (gospodarska obramba) (1) Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe. (2) Gospodarska obramba obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. (3) Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem ter opremo. ====74. člen==== (materialna in zdravstvena oskrba) (1) Pristojni državni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni. (2) Na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka pristojni državni organi določijo, katere gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. Pristojni državni organi z izbranimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe. (3) Izbrane gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira država. (4) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni. (5) Državni organi iz drugega odstavka tega člena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega člena, ki so zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, za določitev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju. ====75. člen==== (zagotovitev pogojev za delo v vojni) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter organizacije iz prejšnjega člena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dolžnost potrebno število njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju. ====76. člen==== (racionirana preskrba in drugi ukrepi) (1) Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko Vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi: - uvede racionirano preskrbo z določenimi izdelki in storitvami ter določi merila za njeno izvajanje; - omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin; - odredi obvezen odkup določenih proizvodov; - odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev; - odredi posebne ukrepe za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj. (2) V vojnem stanju Vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na določenih območjih ter omeji ali prepove prost vstop in čas bivanja tujcev v državi. Evakuacijo prebivalcev Vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju župana tiste lokalne skupnosti, na območju katere se evakuacija izvaja. (3) Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ====77. člen==== (promet z vojaškim orožjem in opremo) (1) Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi koncesijo Vlade. (2) Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva. (3) Minister najmanj enkrat letno poroča Vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. (4) Vlada predpiše, kaj se šteje za vojaško orožje in opremo. ====78. člen==== (proizvodnja vojaškega orožja in opreme) (1) Kdor želi proizvajati vojaško orožje ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, določenih s splošnimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva. (2) Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme. (3) Ministrstvo v skladu s 74. členom tega zakona določi naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz prejšnjega in tega člena v vojnem stanju ter izda podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme. ===3. Psihološka obramba in druge nevojaške oblike obrambe=== ====79. člen==== (namen in obseg) (1) Psihološka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju. (2) Priprave psihološke obrambe ureja Vlada. (3) Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države. ====80. člen==== (druge nevojaške oblike obrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge. (2) Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe iz prejšnjega odstavka na neobvezen način. (3) Za usposabljanje iz prejšnjega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti. (4) Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe iz prvega odstavka tega člena. ====81. člen==== (zaščita in reševanje) (1) Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru. (2) Organom, službam, enotam in organizacijam iz prejšnjega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom. ==VI. VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DRŽAVE== ====82. člen==== (Državni zbor) (1) Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti: 1. razglasi izredno stanje na predlog Vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost; 2. razglasi vojno stanje na predlog Vlade, če je izvršen napad na državo; 3. odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 4. odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 5. sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske; 6. preko pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno obveščevalne dejavnosti države. (2) Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske. (3) Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in preko pristojnih delovnih teles. ====83. člen==== (predsednik republike) Predsednik republike na predlog Vlade: 1. razglasi izredno stanje, če se Državni zbor ne more sestati; 2. razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se Državni zbor ne more sestati; 3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se Državni zbor ne more sestati; 4. odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se Državni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom. ====84. člen==== (Vlada) (1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države. (2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. (3) Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah. (4) Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Državnega zbora v vojni, Vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi. (5) Vlada lahko imenuje operativne štabe obrambe tudi za posamezna območja države, ki so odgovorni državnemu operativnemu štabu obrambe. (6) Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (7) Operativni štabi obrambe iz četrtega in petega odstavka tega člena nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov. ====85. člen==== (nadzor nad obveščevalno varnostno službo in vojaško policijo) (1) Minister je dolžan omogočiti stalen nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. (2) Delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka minister v januarju pošlje za preteklo leto redno letno poročilo o delu obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev. ==VII. INŠPEKCIJA== ====86. člen==== (inšpektorat za obrambo) (1) [[Inšpekcija|Inšpekcijo]] na [[obramba|obrambnem]] področju opravlja [[Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo]], ki je organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]]. (2) Inšpektorji za obrambo nadzirajo izvrševanje predpisov na obrambnem področju in pri tem zlasti: - preverjajo stanje priprav [[civilna obramba|civilne obrambe]]; - preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in [[mobilizacija|mobilizacijo]]; - preverjajo izvajanje vojaškega usposabljanja; - preverjajo in ocenjujejo bojno pripravljenost in delo vojaških [[poveljstvo|poveljstev]], [[vojaška enota|enot]] in zavodov; - preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe. (3) Glavni inšpektor za obrambo lahko za uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi praktični preizkus ali [[vojaška vaja|vajo]]. Če vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora inšpektor predhodno pridobiti soglasje [[minister za obrambo Republike Slovenije|ministra]]. (4) Inšpektorji za obrambo se pri izvajanju inšpekcije izkazujejo s službenimi izkaznicami. (5) [[Minister]] podrobneje predpiše način in postopek za opravljanje inšpekcije na obrambnem področju. ====87. člen==== (inšpekcijski ukrepi) (1) Inšpektor iz prejšnjega člena ima poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije, pravico in dolžnost: - naložiti, da se v določenem roku ali na določen način odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, načrti ali akti vodenja in poveljevanja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogroža varnost ljudi in premoženja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje; - predlagati uvedbo postopka za razrešitev z dela ali dolžnosti oziroma za ugotovitev odgovornosti. (2) Zoper odločitev inšpektorja iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni dovoljena pritožba ministru. Pritožba ne zadrži izvršitve naloženega ukrepa, če gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka. ==VIII. POKLICNO DELO NA OBRAMBNEM PODROČJU== ====88. člen==== (posebni pogoji) (1) Za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače. (2) Kdor želi poklicno opravljati delo na obrambnem področju, mora biti državljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem področju. (3) Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok; - da ima ustrezno splošno izobrazbo; - da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. (4) Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. (5) Ustrezna splošna izobrazba iz tretjega odstavka tega člena je za vojaka praviloma končana poklicna šola, za podčastnika srednja in za častnika višja ali visoka šola. (6) Minister določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega člena. ====89. člen==== (sklenitev delovnega razmerja brez objave) (1) Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta: - višjih upravnih in upravnih delavcev oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne in strokovno varnostne zadeve; - poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev; - starešin, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski; - inšpektorjev. (2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistematizacijo in formacijo. ====90. člen==== (štipendisti za delo v vojski) (1) Štipendisti na srednjih, višjih in visokih šolah, ki imajo med šolanjem sklenjeno štipendijsko pogodbo z ministrstvom, po šolanju opravijo vojaški rok v skladu z zakonom. (2) Štipendisti iz prejšnjega odstavka po končanem šolanju z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske. (3) Štipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v času štipendiranja in služenja vojaškega roka, v času, ki je enak času štipendiranja in opravljanja vojaškega roka. (4) Prejemke, ki jih je štipendist prejel med služenjem vojaškega roka, je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka vrniti v višini, ki presega prejemke drugih vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka. ====91. člen==== (konkurenčna prepoved) (1) Vodje uprav in samostojnih organizacijskih enot ministrstva ter določenih notranjih organizacijskih enot, načelnik Generalštaba in njegovi namestniki ter pomočniki, poveljniki pokrajin in območij, operativnih poveljstev, brigad in njim enakih ali višjih enot med poklicnim delom v obrambi ne smejo sodelovati v upravljanju podjetij, zavodov oziroma gospodarskih družb. (2) Minister določi delovna mesta iz prejšnjega odstavka. ====92. člen==== (pogodba o zaposlitvi) (1) Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika. Pogodba se sklene: - za vojaka za pet let in se nato lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti; - za podčastnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let, vendar ne dalj kot do 55. leta starosti; - za častnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let. (2) Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora uspešno opraviti vojaško strokovno usposabljanje, in sicer: - kandidat za vojaka osnovno vojaško strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za podčastnika šolo za podčastnike v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za častnika šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. (3) Kandidatu iz prejšnjega odstavka, ki vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, se pogodba o zaposlitvi prekine. (4) Kandidat, ki je uspešno opravil šolo za častnike, organizirano kot visokošolsko izobraževanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena. (5) Ženskam se v pripravniško dobo všteva stažiranje v vojaških enotah pred ali po končani vojaški šoli iz drugega odstavka tega člena. ====93. člen==== (pravice in dolžnosti med trajanjem pogodbe o zaposlitvi) (1) Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave: - dolžnost, da se udeležuje dopolnilnega vojaško strokovnega usposabljanja po predpisanih programih; - pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, če izpolnjuje zahtevane pogoje. (2) Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerno višino stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Povračila stroškov usposabljanja je oproščen, če je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov. (3) Pripadnik, ki mu je iztekel pogodbeno dogovorjeni rok dela v vojski in pogodbe o zaposlitvi ni podaljšal, ima pravico do povprečne plače zadnjih šestih mesecev še: - vojak dva meseca; - podčastnik tri mesece; - častnik štiri mesece. (4) Po izteku vsakega nadaljnjega pogodbeno podaljšanega roka se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kot za dva meseca. ====94. člen==== (odpoved pogodbe o zaposlitvi) (1) Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru: - če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona ali se ne udeležuje obveznih oblik dopolnilnega vojaškega strokovnega usposabljanja; - če je kršil vojaško disciplino; - če preneha potreba po dolžnosti, ki jo opravlja, ali če se zmanjša stalna sestava, pa ni mogoča njegova razporeditev na drugo delo. (2) Če vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. ====95. člen==== (usposobitev za civilni poklic) (1) Pripadnik stalne sestave, ki je v Slovenski vojski delal najmanj 15 let, ima po prenehanju delovnega razmerja poleg pravic iz 93. člena tega zakona tudi pravico do usposobitve za civilni poklic, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja. (2) Pravica iz prejšnjega odstavka obsega pokritje stroškov šolanja ali druge vrste usposabljanja, ki traja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja. (3) Medsebojne obveznosti med ministrstvom in upravičencem do pokritja stroškov usposabljanja za civilni poklic se uredijo s posebno pogodbo. ====96. člen==== (posebni delovni pogoji) (1) Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih. (2) Posebni delovni pogoji so: - delo ob nedeljah ali praznikih; - delo v deljenem delovnem času; - delo daljše od polnega delovnega časa; - dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma; - delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času; - pripravljenost za delo; - bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu; - izraba ali prekinitev dopusta v skladu s potrebami službe. (3) Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času. (4) Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa. ====97. člen==== (odrejanje dela v posebnih delovnih pogojih) Delo v posebnih delovnih pogojih se odredi, če to terjajo varnostne razmere, oziroma kadar je le tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, opravljene pa morajo biti v določenem roku. ====98. člen==== (razporeditev na drugo delo) (1) Delavec je lahko razporejen po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto ali na delo v drug kraj. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka obdrži enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, če je to zanj ugodneje ter druge pravice v skladu z zakonom. ====99. člen==== (pravica do stavke) (1) Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke. (2) Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državni upravi. (3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti: - nemoteno opravljanje vojaških zadev ter drugih zadev, povezanih z uresničevanjem temeljnih dolžnosti državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na obrambnem področju; - nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe; - neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske službe in mobilizacije; - neprekinjeno delovanje dežurnih služb, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema; - nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdrževanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladiščenjem za vojaške potrebe. (4) Vojaške osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, nimajo pravice do stavke, če grozi povečana nevarnost napada na državo ali če je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma če je razglašeno izredno ali vojno stanje, toliko časa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, če sta ogroženi varnost in obramba države in take razmere ugotovi Vlada. ====100. člen==== (varnost in zdravje pri delu) (1) Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema, se uporabljajo splošni predpisi o varstvu pred požarom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu. (2) Minister predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na področju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splošni predpisi. ==IX. UPRAVNE IN STROKOVNE ZADEVE OBRAMBE== ====101. člen==== (organizacija in pristojnosti) (1) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe opravlja, če z zakonom ni določeno drugače, ministrstvo. (2) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave določa minister. (3) Uprave za obrambo iz prejšnjega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih s tem zakonom. (4) V upravnih zadevah na drugi stopnji odloča minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi. (5) Minister predpiše obliko in vsebino službenih in drugih izkaznic, določenih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oborožitve in opreme, ki jo uporabljajo državni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju. ====102. člen==== (informacijski in telekomunikacijski sistem) (1) Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. (2) Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami. ====103. člen==== (usposabljanje) (1) Za usposabljanje državljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobraževalni organizacijski enoti. (2) Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister. Če usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja. (3) Ministrstvo v skladu s programi pomaga Združenju slovenskih častnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. (4) Stroške usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral. ====104. člen==== (prepoved pridobitne dejavnosti) (1) Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati: - priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje; - vojaško strokovnega usposabljanja; - delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na področju obrambe; - kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na področju obrambe. (2) Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naroči ministrstvo pri zunanjih izvajalcih. ==X. KAZENSKE DOLOČBE== ====105. člen==== (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju materialne dolžnosti (drugi in tretji odstavek 11. člena); 2. če na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. člena (prvi odstavek 22. člena); 3. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 4. če ne varuje državne, vojaške ali uradne skrivnosti v skladu z 28. členom tega zakona; 5. če vnese zaupne podatke v javne publikacije v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona; 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. člena tega zakona; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. člena); 9. kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če ne izvrši kadrovskih in drugih priprav za določeno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. člena); 11. če preizkuša, označuje, opravlja transport ali skladiščenje vojaškega orožja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona; 12. če ne ravna v skladu z inšpekcijskim ukrepom Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. člena tega zakona; 13. če kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. člena tega zakona; 14. če ne uskladi priprav in organiziranosti v roku iz 114. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5. in 12. točke prvega odstavka tega člena. ====106. člen==== Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju vojaške, delovne ali materialne dolžnosti iz 6. člena tega zakona oziroma usposabljanju za vojaško ali delovno dolžnost iz 13. člena tega zakona; 2. če ne varuje državne, vojaške, uradne ali poslovne skrivnosti v skladu s 14. členom tega zakona; 3. če se na poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju in ob določenem času oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. člena); 4. če se kljub prepovedi iz 16. člena tega zakona prosto giblje na območju, kjer potekajo boji; 5. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. člena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. člen); 9. če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če nosi vojaško uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. člena tega zakona in pravili službe; 11. če ne hrani osebne oborožitve in vojaške opreme v skladu s četrtim odstavkom 55. člena tega zakona; 12. če je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kršitve vojaške discipline predčasno odpuščen iz enote (tretji odstavek 58. člena); 13. če se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona; 14. če organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. členom tega zakona. ==XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE== ====107. člen==== (vrednotenje posebnih delovnih razmer) Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v državni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. ====108. člen==== (zavarovanje) (1) Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. (2) Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje. (3) Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna. (4) Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (5) Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. ====109. člen==== (uporaba zakona za zaposlene) (1) Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. (2) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona. (3) Določbe tega zakona, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski s pogodbo o zaposlitvi, se uporabljajo za pripadnike stalne sestave, ki so zaposleni v stalni sestavi ob uveljavitvi tega zakona, tako da se šteje, kot da so sklenili pogodbo o zaposlitvi za vojake pet, za podčastnike in častnike pa deset let, šteto od uveljavitve tega zakona. (4) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka imajo med trajanjem in po izteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi. ====110. člen==== (prevzem sredstev in opreme) (1) V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31.12.1993 opremo in oborožitev enot za zveze, centrov za obveščanje, oborožitev ter opremo, namenjeno za delo občinskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvrševanje temeljne dejavnosti upravnih organov na področju obrambe ter zaščite. (2) Oborožitev in oprema iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo državna last. (3) Iz opreme iz prvega odstavka tega člena je izvzeta oprema, namenjena zaščiti in reševanju ter organom za notranje zadeve. (4) Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z občinami oziroma mestom ustrezne pogodbe. ====111. člen==== (prevzem delavcev) (1) Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve. (2) Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dolžni ministru ponuditi svoj odstop. ====112. člen==== (prevzem pristojnosti) (1) V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji občinski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka. (2) Upravni postopki, ki so v teku, se dokončajo v skladu s tem zakonom. (3) Ministrstvo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti. ====113. člen==== (premoženje za potrebe obrambe) (1) Premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona državna lastnina. (2) Vlada podrobneje uredi evidence in način upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih. ====114. člen==== (uskladitev priprav in predpisov) (1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi. (2) Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. ====115. člen==== (veljavnost zakona) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), razen določb 135. in 136. člena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. člena tega zakona. ====116. člen==== Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]]. Št: 200-01/90-3/30 [[w:Ljubljana|Ljubljana]], dne [[w:20. december|20. decembra]] [[w:1994|1994]] Predsednik [[w:Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] [[w:Jožef Školč|Jožef Školč]] [[Kategorija:Zakoni Republike Slovenije]] 40 69 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default [[$1]] moved to [[$2]] 41 70 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default [[$1]] moved to [[$2]] over redirect 42 71 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default /** CSS placed here will be applied to all skins */ 43 72 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default /* CSS placed here will affect users of the Monobook skin */ 44 73 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default /* tooltips and access keys */ ta = new Object(); ta['pt-userpage'] = new Array('.','My user page'); ta['pt-anonuserpage'] = new Array('.','The user page for the ip you\'re editing as'); ta['pt-mytalk'] = new Array('n','My talk page'); ta['pt-anontalk'] = new Array('n','Discussion about edits from this ip address'); ta['pt-preferences'] = new Array('','My preferences'); ta['pt-watchlist'] = new Array('l','The list of pages you\'re monitoring for changes.'); ta['pt-mycontris'] = new Array('y','List of my contributions'); ta['pt-login'] = new Array('o','You are encouraged to log in, it is not mandatory however.'); ta['pt-anonlogin'] = new Array('o','You are encouraged to log in, it is not mandatory however.'); ta['pt-logout'] = new Array('o','Log out'); ta['ca-talk'] = new Array('t','Discussion about the content page'); ta['ca-edit'] = new Array('e','You can edit this page. Please use the preview button before saving.'); ta['ca-addsection'] = new Array('+','Add a comment to this discussion.'); ta['ca-viewsource'] = new Array('e','This page is protected. You can view its source.'); ta['ca-history'] = new Array('h','Past versions of this page.'); ta['ca-protect'] = new Array('=','Protect this page'); ta['ca-delete'] = new Array('d','Delete this page'); ta['ca-undelete'] = new Array('d','Restore the edits done to this page before it was deleted'); ta['ca-move'] = new Array('m','Move this page'); ta['ca-watch'] = new Array('w','Add this page to your watchlist'); ta['ca-unwatch'] = new Array('w','Remove this page from your watchlist'); ta['search'] = new Array('f','Search this wiki'); ta['p-logo'] = new Array('','Main Page'); ta['n-mainpage'] = new Array('z','Visit the Main Page'); ta['n-portal'] = new Array('','About the project, what you can do, where to find things'); ta['n-currentevents'] = new Array('','Find background information on current events'); ta['n-recentchanges'] = new Array('r','The list of recent changes in the wiki.'); ta['n-randompage'] = new Array('x','Load a random page'); ta['n-help'] = new Array('','The place to find out.'); ta['n-sitesupport'] = new Array('','Support us'); ta['t-whatlinkshere'] = new Array('j','List of all wiki pages that link here'); ta['t-recentchangeslinked'] = new Array('k','Recent changes in pages linked from this page'); ta['feed-rss'] = new Array('','RSS feed for this page'); ta['feed-atom'] = new Array('','Atom feed for this page'); ta['t-contributions'] = new Array('','View the list of contributions of this user'); ta['t-emailuser'] = new Array('','Send a mail to this user'); ta['t-upload'] = new Array('u','Upload images or media files'); ta['t-specialpages'] = new Array('q','List of all special pages'); ta['ca-nstab-main'] = new Array('c','View the content page'); ta['ca-nstab-user'] = new Array('c','View the user page'); ta['ca-nstab-media'] = new Array('c','View the media page'); ta['ca-nstab-special'] = new Array('','This is a special page, you can\'t edit the page itself.'); ta['ca-nstab-project'] = new Array('a','View the project page'); ta['ca-nstab-image'] = new Array('c','View the image page'); ta['ca-nstab-mediawiki'] = new Array('c','View the system message'); ta['ca-nstab-template'] = new Array('c','View the template'); ta['ca-nstab-help'] = new Array('c','View the help page'); ta['ca-nstab-category'] = new Array('c','View the category page'); 45 74 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default O 46 75 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:O_Wikipediji 47 76 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default O Wikipediji 48 77 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default v 49 78 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default v 50 79 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default i 51 80 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default p 52 81 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default s 53 82 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default f 54 83 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default w 55 84 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The password for "$1" has been sent to $2. 56 85 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Password sent. 57 86 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Account created 58 87 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The user account for $1 has been created. 59 88 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Sorry, you have already created $1 accounts. You can't make any more. 60 89 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Poseg zaključen 61 90 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dodano k seznamu nadzorov 62 91 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Stran "$1" je dodana na vaš <a href="{{localurle:Special:Watchlist}}">seznam nadzorov</a>. Morebitne spremembe te strani in njena pripadajoča pogovorna stran bosta navedeni tam in stran bo prikazana <b>krepko</b> v <a href="{{localurle:Special:Recentchanges}}">seznamu trenutnih sprememb</a>, da jo boste tudi lažje izbrali.</p> <p>Če želite kasneje odstraniti stran iz seznama nadzorov, pritisnite "Prekini nadzor" v stranski vrstici. 63 92 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default + 64 93 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Administratorji 65 94 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default All articles 66 95 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default All pages ($1 namespace) 67 96 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Combined display of upload, deletion, protection, blocking, and sysop logs. You can narrow down the view by selecting a log type, the user name, or the affected page. 68 97 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default System messages 69 98 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Current text 70 99 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Default text 71 100 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Message name filter: 72 101 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Show only modified 73 102 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Name 74 103 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default '''Special:Allmessages''' cannot be used because '''$wgUseDatabaseMessages''' is switched off. 75 104 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Your current interface language <b>$1</b> is not supported by Special:Allmessages at this site. 76 105 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This is a list of system messages available in the MediaWiki namespace. 77 106 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default All non-articles 78 107 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default All pages (not in $1 namespace) 79 108 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Enable e-mail from other users 80 109 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vse strani 81 110 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Display pages starting at: 82 111 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Next 83 112 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Display pages with prefix: 84 113 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Previous 85 114 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Go 86 115 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default $1 to $2 87 116 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This user is already a bureaucrat 88 117 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This user is already a steward 89 118 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This user is already an administrator 90 119 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default <strong>Uporabnik $1, ste že vpisani!</strong><br /> 91 120 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ne morem vrniti zadnje spremembe [[$1]] od uporabnika [[Uporabnik:$2|$2]] ([[Pogovor z uporabnikom:$2|Pogovor]]); nekdo drug je že spremenil ali vrnil članek. Zadnja sprememba od uporabnika [[Uporabnik:$3|$3]] ([[Pogovor z uporabnikom:$3|Pogovor]]). 92 121 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Oldest pages 93 122 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default and 94 123 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default '''Warning:''' You are not logged in. Your IP address will be recorded in this page's edit history. 95 124 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default - 96 125 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Talk for this IP 97 126 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ---- ''To je pogovorna stran za nepodpisanega uporabnika, ki še ni ustvaril računa ali, ki ga ne uporablja. Zaradi tega moramo uporabiti števčen [[IP address]] za njegovo/njeno ugotavljanje istovetnosti. Takšen IP naslov si lahko deli več uporabnikov. Če ste nepodpisan uporabnik in če menite, da so nepomembne pripombe namenjene vam, prosimo [[Special:Userlogin|ustvarite račun ali pa se vpišite]], da preprečite naslednje zmede z drugimi nepodpisanimi uporabniki.'' 98 127 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Anonymous user(s) of {{SITENAME}} 99 128 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default apr 100 129 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default april 101 130 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Content page 102 131 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Stran s tem imenom že obstaja ali pa izbrano ime ni pravilno. Prosimo izberite drugo ime. 103 132 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Poglej članek 104 133 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Articles starting with ''$1'' 105 134 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default avg 106 135 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default avgust 107 136 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Samodejno se prekinili, ker si delite IP naslov z "$1". Razlog "$2". 108 137 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Redirecting to [[$1]] 109 138 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Permission error 110 139 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The action you have requested is limited to users with the "$2" permission assigned. See $1. 111 140 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Tega dejanja ne morem izvesti na tej strani. 112 141 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Slika se je spremenila v "$1". 113 142 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ".$1" ni priporočen format datotek slik. 114 143 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default IP naslov je slabo oblikovan. 115 144 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Slabo oblikovano iskalno povpraševanje 116 145 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ne moremo obdelati vašega povpraševanja. To je verjetno zaradi tega, ker ste hoteli iskati besedo, dolgo manj kot tri črke, kar še ni podprto. Lahko ste tudi narobe vnesli izraz, na primer "Ribi in in Tehntnica". Prosimo poskusite z drugim povpraševanjem. 117 146 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Gesli, ki ste ju vnesli, se ne ujemata. 118 147 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Invalid raw signature; check HTML tags. 119 148 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Slab naslov 120 149 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Naveden naslov strani je neveljaven, prazen ali nepravilno povezan naslov med drugimi jeziki ali med drugimi wikijevimi projekti. 121 150 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default (Osnovno) 122 151 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The text of '''your edits''' to '''$1''' is shown below: 123 152 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The source of '''$1''' is shown below: 124 153 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vaše uporabniško ime ali IP naslov je zaprl $1. Vzrok za to je naslednji:<br />''$2''<p>Lahko pokličete $1 ali katerega drugega [[{{ns:project}}:Administratorji|administratorja]] za pogovor o zaprtju. 125 154 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Uporabnik je zaprt 126 155 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Prekini IP naslov 127 156 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Prekinitev je uspela 128 157 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default IP naslov "$1" je prekinjen. <br />Glej [[Posebno:Ipseznamprekinitev|seznam prekinitev IP]] za pregled prekinitev. 129 158 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Uporabi spodnjo obliko za prekinitev dostopa zapisa iz določenega IP naslova. To naredimo samo zaradi zaščite pred nepotrebnim uničevanjem in v skladu s [[{{ns:project}}:Pravila|pravili {{SITENAME}}]]. Vnesi razloge spodaj (na primer z navedbo določenih strani, ki so jih po nepotrebnem uničili). 130 159 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default prekini 131 160 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default $1, $2 je prekinil $3 ($4) 132 161 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default blocked "[[$1]]" with an expiry time of $2 133 162 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Block log 134 163 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This is a log of user blocking and unblocking actions. Automatically blocked IP addresses are not listed. See the [[Special:Ipblocklist|IP block list]] for the list of currently operational bans and blocks. 135 164 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Bold text 136 165 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Bold text 137 166 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Knjižni viri 138 167 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Spodaj je seznam k drugim stranem, ki prodajajo nove ali rabljene knjige in kjer so lahko dodatne informacije o knjigah, ki jih iščete. {{SITENAME}} ne služi z nobenim od teh poslov in ta spisek ni pokazatelj njihovih uspehov. 139 168 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default b 140 169 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Polomljene preusmeritve 141 170 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Naslednje preusmeritve kažejo na neobstoječe članke. 142 171 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Poročila o hroščih 143 172 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Poročila_o_hroščih 144 173 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po datumu 145 174 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po imenu 146 175 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po velikosti 147 176 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The following is a cached copy of the requested page, and may not be up to date. 148 177 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Prekini 149 178 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ne morem zbrisati navedene strani ali slike. (Lahko da jo je zbrisal že nekdo drug.) 150 179 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Undelete failed; someone else may have undeleted the page first. 151 180 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ne morem vrniti ureditve; zadnji avtor je hkrati edini. 152 181 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{PLURAL:$1|Category|Categories}} 153 182 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The following categories exist in the wiki. 154 183 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default category 155 184 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Articles in category "$1" 156 185 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default There {{PLURAL:$1|is one article|are $1 articles}} in this category. 157 186 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default | 158 187 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default changed 159 188 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Sprememba gesla 160 189 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremembe 161 190 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Clear watchlist 162 191 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default '''Note:''' After saving, you may have to bypass your browser's cache to see the changes. '''Mozilla / Firefox / Safari:''' hold down ''Shift'' while clicking ''Reload'', or press ''Ctrl-Shift-R'' (''Cmd-Shift-R'' on Apple Mac); '''IE:''' hold ''Ctrl'' while clicking ''Refresh'', or press ''Ctrl-F5''; '''Konqueror:''': simply click the ''Reload'' button, or press ''F5''; '''Opera''' users may need to completely clear their cache in ''Tools→Preferences''. 163 192 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Stolpci 164 193 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Compare selected versions 165 194 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Potrdi 166 195 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Clear the cache of this page? $1 167 196 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default OK 168 197 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Potrdi brisanje 169 198 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Za stalno boste zbrisali stran ali sliko skupaj z zgodovino iz podatkovne baze. Prosimo potrdite vaš namen, da razumete posledice in da to počnete v skladu s [[{{ns:project}}:Pravila|pravili]]. 170 199 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default You must confirm your e-mail address before editing pages. Please set and validate your e-mail address through your [[Special:Preferences|user preferences]]. 171 200 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default E-mail confirmation required to edit 172 201 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Confirm E-mail address 173 202 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Someone, probably you from IP address $1, has registered an account "$2" with this e-mail address on {{SITENAME}}. To confirm that this account really does belong to you and activate e-mail features on {{SITENAME}}, open this link in your browser: $3 If this is *not* you, don't follow the link. This confirmation code will expire at $4. 174 203 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Something went wrong saving your confirmation. 175 204 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Invalid confirmation code. The code may have expired. 176 205 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Your e-mail address has now been confirmed. 177 206 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default You need to $1 to confirm your email address. 178 207 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Mail a confirmation code 179 208 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Could not send confirmation mail. Check address for invalid characters. 180 209 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Confirmation e-mail sent. 181 210 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{SITENAME}} e-mail address confirmation 182 211 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Your e-mail address has been confirmed. You may now log in and enjoy the wiki. 183 212 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This wiki requires that you validate your e-mail address before using e-mail features. Activate the button below to send a confirmation mail to your address. The mail will include a link containing a code; load the link in your browser to confirm that your e-mail address is valid. 184 213 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Confirm protection 185 214 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Do you really want to protect this page? 186 215 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default User [[User:$1|$1]] ([[User talk:$1|talk]]) deleted this page after you started editing with reason: : ''$2'' Please confirm that really want to recreate this page. 187 216 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Confirm unprotection 188 217 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Do you really want to unprotect this page? 189 218 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Znakov vsebine na vrstico 190 219 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vrstic za prikaz na zadetek 191 220 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default prispevki 192 221 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Za $1 193 222 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Prispevki uporabnika 194 223 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Content is available under $1. 195 224 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Avtorske pravice 196 225 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Avtorske pravice Wikipedije 197 226 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Please note that all contributions to {{SITENAME}} are considered to be released under the $2 (see $1 for details). If you don't want your writing to be edited mercilessly and redistributed at will, then don't submit it here.<br /> You are also promising us that you wrote this yourself, or copied it from a public domain or similar free resource. <strong>DO NOT SUBMIT COPYRIGHTED WORK WITHOUT PERMISSION!</strong> 198 227 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Please note that all contributions to {{SITENAME}} may be edited, altered, or removed by other contributors. If you don't want your writing to be edited mercilessly, then don't submit it here.<br /> You are also promising us that you wrote this yourself, or copied it from a public domain or similar free resource (see $1 for details). <strong>DO NOT SUBMIT COPYRIGHTED WORK WITHOUT PERMISSION!</strong> 199 228 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Couldn't remove item '$1'... 200 229 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Izdelajte nov račun 201 230 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default by e-mail 202 231 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Create article 203 232 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default created 204 233 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Page credits 205 234 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default tren 206 235 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Trenutni dogodki 207 236 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Current events 208 237 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Trenutna različica 209 238 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Current revision 210 239 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Data 211 240 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Napaka podatkovne baze 212 241 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default No preference 213 242 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Date format 214 243 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Date and time 215 244 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Nastopila je skladenjska povpraševanja podatkovne baze. Zadnje poskušano povpraševanje podatkovne baze je bilo: <blockquote><tt>$1</tt></blockquote> iz telesa funkcije "<tt>$2</tt>". MySQL je vrnil napako "<tt>$3: $4</tt>". 216 245 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default A database query syntax error has occurred. The last attempted database query was: "$1" from within function "$2". MySQL returned error "$3: $4" 217 246 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dead-end pages 218 247 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default dec 219 248 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default december 220 249 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default default 221 250 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ponavadi išči na naslednjih imenskih področjih: 222 251 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{SITENAME}} e-mail 223 252 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Delete 224 253 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Delete and move 225 254 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Yes, delete the page 226 255 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Deleted to make way for move 227 256 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ==Deletion required== The destination article "[[$1]]" already exists. Do you want to delete it to make way for the move? 228 257 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Razlog za brisanje 229 258 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default zbrisan "$1" 230 259 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default [deleted] 231 260 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Deleted old revision $1. 232 261 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default "$1" je zbrisana. Glej $2 za zabeležbe nadavnih brisanj. 233 262 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Warning: This page has been deleted after you started editing! 234 263 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default bri 235 264 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default bri 236 265 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Zbriši stran 237 266 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default (Brišem "$1") 238 267 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Zbriši to stran 239 268 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default dnevnik brisanja 240 269 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dnevnik_brisanja 241 270 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Spodaj je seznam nedavnih brisanj. Vsi časi so časi strežnika (UTC). <ul> </ul> 242 271 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Destination filename 243 272 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default To dejanje, ki ste ga zahtevali, lahko izvedejo le uporabniki s statusom "razvijalec". Glej še $1. 244 273 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Zahtevan dostop razvijalca 245 274 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default razl 246 275 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default (Razlika med različicami) 247 276 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Razjasnjevalne strani 248 277 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Povezave_na_razjasnjevalne_strani 249 278 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Naslednji članki so povezani na <i>razjasnjevalno stran</i>. Morajo biti povezani na pripadajočo vsebino.<br />Stran je razjasnjevalna, če je povezana iz $1.<br />Povezave iz drugih imenskih področij tukaj <i>niso</i> prikazane. 250 279 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Project:General_disclaimer 251 280 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Disclaimers 252 281 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default (Link to this page as [[$1]]) 253 282 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dvojne preusmeritve 254 283 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default <b>Pozor:</b> ta seznam lahko vsebuje nepravilne člene. To ponavadi pomeni, da obstaja dodatno besedilo s povezavami pod prvim ukazom #REDIRECT.<br /> Vsaka vrsta vsebuje povezave k prvi in drugi preusmeritvi, kot tudi prvo vrstico drugega preusmerjenega besedila, kar ponavadi da "resnični" ciljni članek, na katerega mora kazati prva preusmeritev. 255 284 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default download 256 285 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default A confirmation e-mail has been sent to the nominated e-mail address. Before any other mail is sent to the account, you will have to follow the instructions in the e-mail, to confirm that the account is actually yours. 257 286 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Edit 258 287 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Edit this file using an external application 259 288 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default See the [http://meta.wikimedia.org/wiki/Help:External_editors setup instructions] for more information. 260 289 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Tolmač spremembe je: "<i>$1</i>". 261 290 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Navzkrižje urejevanja: $1 262 291 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Uredi trenutno različico te strani 263 292 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pomoč pri urejanju 264 293 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Urejevanje_slovenskih_strani 265 294 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Urejevanje $1 266 295 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Editing $1 (comment) 267 296 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default '''Warning:''' You are editing a page which is used to provide interface text for the software. Changes to this page will affect the appearance of the user interface for other users. 268 297 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default <strong>OPOZORILO: Urejujete zastarelo inačico te strani. Če jo boste shranili, bodo vse spremembe, narejene od tedaj, izgubljene.</strong> 269 298 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Editing $1 (section) 270 299 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremeni 271 300 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremeni 272 301 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Edit section: $1 273 302 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Uredi to stran 274 303 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default <!-- Text here will be shown below edit and upload forms. --> 275 304 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Edit User Groups 276 305 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default E-mail 277 306 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Your e-mail address was authenticated on $1. 278 307 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Confirm your e-mail address 279 308 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Od 280 309 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Sporočilo 281 310 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Your e-mail address is <strong>not yet authenticated</strong>. No e-mail will be sent for any of the following features. 282 311 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pošlji e-pošto uporabniku 283 312 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Če je ta uporabnik vnesel veljaven naslov e-pošte v svojih ali njenih nastavitvah, bo spodnji vprašalnik poslal sporočilo. Naslov e-pošte, ki ste jo vnesli v vaših uporabniških nastavitvah, bo v "From" naslovu pošte in bo lahko prejemnik odgovoril nanjo. 284 313 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pošlji 285 314 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default E-pošta poslana 286 315 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vaše sporočilo je poslano z e-pošto. 287 316 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Tema 288 317 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Za 289 318 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pošlji e-pošto temu uporabniku 290 319 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The file you uploaded seems to be empty. This might be due to a typo in the file name. Please check whether you really want to upload this file. 291 320 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dear $WATCHINGUSERNAME, the {{SITENAME}} page $PAGETITLE has been $CHANGEDORCREATED on $PAGEEDITDATE by $PAGEEDITOR, see $PAGETITLE_URL for the current version. $NEWPAGE Editor's summary: $PAGESUMMARY $PAGEMINOREDIT Contact the editor: mail: $PAGEEDITOR_EMAIL wiki: $PAGEEDITOR_WIKI There will be no other notifications in case of further changes unless you visit this page. You could also reset the notification flags for all your watched pages on your watchlist. Your friendly {{SITENAME}} notification system -- To change your watchlist settings, visit {{fullurl:{{ns:special}}:Watchlist/edit}} Feedback and further assistance: {{fullurl:{{ns:help}}:Contents}} 292 321 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default See $1 for all changes since your last visit. 293 322 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{SITENAME}} Notification Mailer 294 323 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This is a new page. 295 324 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Mark all pages visited 296 325 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{SITENAME}} page $PAGETITLE has been $CHANGEDORCREATED by $PAGEEDITOR 297 326 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vnesi razlog za zastoj, skupaj z oceno, kdaj bo zastoj odpravljen 298 327 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Napaka 299 328 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Napaka 300 329 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default vsebina pred brisanjem je bila: '$1' 301 330 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default stran je bila prazna 302 331 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default vsebina je bila: '$1' 303 332 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default content was: '$1' (and the only contributor was '$2') 304 333 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Aperture 305 334 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Author 306 335 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Bits per component 307 336 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Brightness 308 337 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default CFA pattern 309 338 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Color space 310 339 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default sRGB 311 340 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default FFFF.H 312 341 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Meaning of each component 313 342 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default does not exist 314 343 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Y 315 344 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cb 316 345 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cr 317 346 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default R 318 347 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default G 319 348 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default B 320 349 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Image compression mode 321 350 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Compression scheme 322 351 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Uncompressed 323 352 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default JPEG 324 353 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Contrast 325 354 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Normal 326 355 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Soft 327 356 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Hard 328 357 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Copyright holder 329 358 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Custom image processing 330 359 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Normal process 331 360 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Custom process 332 361 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default File change date and time 333 362 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Date and time of digitizing 334 363 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Date and time of data generation 335 364 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Device settings description 336 365 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Digital zoom ratio 337 366 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exif version 338 367 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exposure bias 339 368 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exposure index 340 369 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exposure mode 341 370 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Auto exposure 342 371 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Manual exposure 343 372 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Auto bracket 344 373 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exposure Program 345 374 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Not defined 346 375 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Manual 347 376 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Normal program 348 377 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Aperture priority 349 378 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Shutter priority 350 379 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Creative program (biased toward depth of field) 351 380 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Action program (biased toward fast shutter speed) 352 381 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Portrait mode (for closeup photos with the background out of focus) 353 382 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Landscape mode (for landscape photos with the background in focus) 354 383 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Exposure time 355 384 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default $1 sec ($2) 356 385 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default File source 357 386 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default DSC 358 387 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Flash 359 388 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Flash energy 360 389 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Supported Flashpix version 361 390 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default F Number 362 391 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default f/$1 363 392 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Lens focal length 364 393 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default $1 mm 365 394 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Focal length in 35 mm film 366 395 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Focal plane resolution unit 367 396 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default inches 368 397 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Focal plane X resolution 369 398 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Focal plane Y resolution 370 399 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Scene control 371 400 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default None 372 401 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Low gain up 373 402 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default High gain up 374 403 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Low gain down 375 404 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default High gain down 376 405 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Altitude 377 406 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Altitude reference 378 407 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Name of GPS area 379 408 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default GPS date 380 409 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Bearing of destination 381 410 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for bearing of destination 382 411 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Distance to destination 383 412 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for distance to destination 384 413 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Latitude destination 385 414 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for latitude of destination 386 415 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Longitude of destination 387 416 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for longitude of destination 388 417 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default GPS differential correction 389 418 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Magnetic direction 390 419 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default True direction 391 420 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Measurement precision 392 421 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Direction of image 393 422 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for direction of image 394 423 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Latitude 395 424 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default North latitude 396 425 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default South latitude 397 426 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default North or South Latitude 398 427 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Longitude 399 428 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default East longitude 400 429 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default West longitude 401 430 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default East or West Longitude 402 431 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Geodetic survey data used 403 432 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Measurement mode 404 433 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default 2-dimensional measurement 405 434 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default 3-dimensional measurement 406 435 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Name of GPS processing method 407 436 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Satellites used for measurement 408 437 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Speed of GPS receiver 409 438 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Kilometres per hour 410 439 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Miles per hour 411 440 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Knots 412 441 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Speed unit 413 442 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Receiver status 414 443 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Measurement in progress 415 444 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Measurement interoperability 416 445 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default GPS time (atomic clock) 417 446 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Direction of movement 418 447 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Reference for direction of movement 419 448 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default GPS tag version 420 449 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Image title 421 450 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Height 422 451 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Unique image ID 423 452 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Width 424 453 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ISO speed rating 425 454 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Offset to JPEG SOI 426 455 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Bytes of JPEG data 427 456 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Light source 428 457 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Unknown 429 458 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Daylight 430 459 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cloudy weather 431 460 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Shade 432 461 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Daylight fluorescent (D 5700 – 7100K) 433 462 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Day white fluorescent (N 4600 – 5400K) 434 463 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cool white fluorescent (W 3900 – 4500K) 435 464 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default White fluorescent (WW 3200 – 3700K) 436 465 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Standard light A 437 466 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Standard light B 438 467 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Standard light C 439 468 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Fluorescent 440 469 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D55 441 470 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D65 442 471 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D75 443 472 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D50 444 473 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ISO studio tungsten 445 474 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Other light source 446 475 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Tungsten (incandescent light) 447 476 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Flash 448 477 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Fine weather 449 478 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Camera manufacturer 450 479 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 451 480 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Manufacturer notes 452 481 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Maximum land aperture 453 482 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Metering mode 454 483 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Unknown 455 484 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Average 456 485 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default CenterWeightedAverage 457 486 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Other 458 487 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Spot 459 488 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default MultiSpot 460 489 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pattern 461 490 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Partial 462 491 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Camera model 463 492 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 464 493 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Optoelectronic conversion factor 465 494 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Orientation 466 495 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Normal 467 496 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Flipped horizontally 468 497 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Rotated 180° 469 498 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Flipped vertically 470 499 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Rotated 90° CCW and flipped vertically 471 500 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Rotated 90° CW 472 501 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Rotated 90° CW and flipped vertically 473 502 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Rotated 90° CCW 474 503 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pixel composition 475 504 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default RGB 476 505 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default YCbCr 477 506 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Valid image height 478 507 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Valid image width 479 508 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Data arrangement 480 509 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default chunky format 481 510 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default planar format 482 511 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Chromaticities of primarities 483 512 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pair of black and white reference values 484 513 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Related audio file 485 514 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Unit of X and Y resolution 486 515 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of rows per strip 487 516 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of components 488 517 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Saturation 489 518 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Normal 490 519 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Low saturation 491 520 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default High saturation 492 521 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Scene capture type 493 522 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Standard 494 523 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Landscape 495 524 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Portrait 496 525 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Night scene 497 526 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Scene type 498 527 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default A directly photographed image 499 528 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sensing method 500 529 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Undefined 501 530 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default One-chip color area sensor 502 531 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Two-chip color area sensor 503 532 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Three-chip color area sensor 504 533 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Color sequential area sensor 505 534 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Trilinear sensor 506 535 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Color sequential linear sensor 507 536 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sharpness 508 537 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Normal 509 538 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Soft 510 539 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Hard 511 540 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Shutter speed 512 541 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Software used 513 542 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 514 543 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Spatial frequency response 515 544 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Spectral sensitivity 516 545 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bytes per compressed strip 517 546 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Image data location 518 547 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Subject area 519 548 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Subject distance 520 549 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 metres 521 550 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Subject distance range 522 551 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Unknown 523 552 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Macro 524 553 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Close view 525 554 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Distant view 526 555 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Subject location 527 556 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default DateTime subseconds 528 557 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default DateTimeDigitized subseconds 529 558 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default DateTimeOriginal subseconds 530 559 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Transfer function 531 560 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default User comments 532 561 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default White Balance 533 562 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Auto white balance 534 563 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Manual white balance 535 564 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default White point chromaticity 536 565 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Horizontal resolution 537 566 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 dpc 538 567 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 dpi 539 568 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Color space transformation matrix coefficients 540 569 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Y and C positioning 541 570 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Subsampling ratio of Y to C 542 571 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vertical resolution 543 572 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default expires $1 544 573 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nekdo je spremenil to stran od takrat, ko ste jo vi začeli urejevati. Zgodnji predel besedila vsebuje besedilo strani, ki trenutno obstaja. Vaše spremembe so prikazane v spodnjem predelu besedila. Morali boste spojiti vaše spremembe v obstoječe besedilo. <b>Samo</b> besedilo z zgornjem predelu besedila bo shranjeno, ko boste pritisnili "Shrani stran".<br /> 545 574 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Export pages 546 575 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Export 547 576 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Include only the current revision, not the full history 548 577 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ---- '''Note:''' Exporting the full history of pages through this form has been disabled due to performance reasons. 549 578 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default You can export the text and editing history of a particular page or set of pages wrapped in some XML. This can be imported into another wiki using MediaWiki via the Special:Import page. To export pages, enter the titles in the text box below, one title per line, and select whether you want the current version as well as all old versions, with the page history lines, or just the current version with the info about the last edit. In the latter case you can also use a link, e.g. [[{{ns:Special}}:Export/{{int:mainpage}}]] for the page {{int:mainpage}}. 550 579 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default There was either an external authentication database error or you are not allowed to update your external account. 551 580 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default http://www.example.com link title 552 581 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default External link (remember http:// prefix) 553 582 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Najpogostejša vprašanja 554 583 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{ns:project}}:Najpogostejša_vprašanja 555 584 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default feb 556 585 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default februar 557 586 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Invalid subscription feed type. 558 587 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Feed: 559 588 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne morem prepisati datoteke "$1" v "$2". 560 589 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne morem zbrisati datoteke "$1". 561 590 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Povzetek 562 591 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default A file with this name exists already, please check $1 if you are not sure if you want to change it. 563 592 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default A file with this name exists already; please go back and upload this file under a new name. [[Image:$1|thumb|center|$1]] 564 593 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default A file with this name exists already in the shared file repository; please go back and upload this file under a new name. [[Image:$1|thumb|center|$1]] 565 594 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1KB, MIME type: <code>$2</code> 566 595 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default File missing 567 596 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Imedatoteke 568 597 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne najdem datoteke "$1". 569 598 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne morem preimenovati datoteke "$1" v "$2". 570 599 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Files 571 600 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Source 572 601 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Copyright status 573 602 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Datoteka "$1" je bila uspešno naložena. Prosimo sledite tej povezavi: ($2) za stran opisa in izpolnite podatke o datoteki, na primer od kod prihaja, kdaj je bila izdelana in kdo jo je izdelal ali karkoli bi še vedeli o njej. 574 603 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Summary: 575 604 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default A file of this name has been previously uploaded and subsequently deleted. You should check the $1 before proceeding to upload it again. 576 605 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Napaka: ne morem predložiti oblike 577 606 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default petek 578 607 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default prinašam seznam slik 579 608 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pojdi 580 609 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <form method="get" action="http://www.google.com/search" id="googlesearch"> <input type="hidden" name="domains" value="{{SERVER}}" /> <input type="hidden" name="num" value="50" /> <input type="hidden" name="ie" value="$2" /> <input type="hidden" name="oe" value="$2" /> <input type="text" name="q" size="31" maxlength="255" value="$1" /> <input type="submit" name="btnG" value="$3" /> <div> <input type="radio" name="sitesearch" id="gwiki" value="{{SERVER}}" checked="checked" /><label for="gwiki">{{SITENAME}}</label> <input type="radio" name="sitesearch" id="gWWW" value="" /><label for="gWWW">WWW</label> </div> </form> 581 610 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Already have an account? $1. 582 611 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Log in 583 612 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Group: 584 613 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (all) 585 614 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bots 586 615 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bot 587 616 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bureaucrats 588 617 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bureaucrat 589 618 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Stewards 590 619 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Steward 591 620 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sysops 592 621 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sysop 593 622 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{ns:project}}:Bots 594 623 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{ns:project}}:Bureaucrats 595 624 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{ns:project}}:Administrators 596 625 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default User groups 597 626 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Fill in from browser 598 627 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Headline text 599 628 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Level 2 headline 600 629 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pomoč 601 630 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{ns:project}}:Pomoč 602 631 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skrij 603 632 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Hide results 604 633 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skrij 605 634 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default zgod 606 635 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Earliest 607 636 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Latest 608 637 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Napotek: (tren) = razlika od trenutne različice, (zadn) = razlika od prejšnje različice, M = manjše urejevanje 609 638 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Stare inačice 610 639 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Revision history for this page on the wiki 611 640 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The requested page doesn't exist. It may have been deleted from the wiki, or renamed. Try [[Special:Search|searching on the wiki]] for relevant new pages. 612 641 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 at $2 613 642 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Revision history 614 643 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default - 615 644 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default History 616 645 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default OPOZORILO: stran, ki jo želite brisati ima zgodovino: 617 646 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Horizontal line (use sparingly) 618 647 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ignore warning and save file anyway. 619 648 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ignore any warnings 620 649 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The filename "$1" contains characters that are not allowed in page titles. Please rename the file and try uploading it again. 621 650 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Išči 622 651 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Example.jpg 623 652 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Embedded image 624 653 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Povezave slike 625 654 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Seznam slik 626 655 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default all 627 656 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This shows only images uploaded by $1. 628 657 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Spodaj je seznam $1 slik zložen $2. 629 658 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Limit images on image description pages to: 630 659 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Poglej stran slike 631 660 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sprememba v prejšnjo različico je bila uspešna. 632 661 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default briš 633 662 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default opis 634 663 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Napotek: (tre) = trenutna slika, (bri) = briši zadnjo inačico, (vrn) = vrni sliko na to zadnjo inačico. <br /><i>Klikni na datum, da vidiš katera slika je bila tedaj naložena</i>. 635 664 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zgodovina slike 636 665 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Napotek: (opis) = prikaži/uredi opis slike. 637 666 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Destination title is of a special type; cannot move pages into that namespace. 638 667 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import pages 639 668 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Copy all history versions for this page 640 669 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import 641 670 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Select a wiki and page title to import. Revision dates and editors' names will be preserved. All transwiki import actions are logged at the [[Special:Log/import|import log]]. 642 671 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default transwikied $1 643 672 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 revision(s) from $2 644 673 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default imported $1 by file upload 645 674 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 revision(s) 646 675 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 revision(s) 647 676 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bad interwiki link 648 677 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Couldn't open import file 649 678 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import failed: $1 650 679 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Conflicting history revision exists (may have imported this page before) 651 680 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Importing $1 652 681 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Transwiki import 653 682 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import log 654 683 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Administrative imports of pages with edit history from other wikis. 655 684 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No import file was uploaded. 656 685 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No pages to import. 657 686 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No transwiki import sources have been defined and direct history uploads are disabled. 658 687 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Empty or no text 659 688 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Importing pages... 660 689 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import succeeded! 661 690 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Please export the file from the source wiki using the Special:Export utility, save it to your disk and upload it here. 662 691 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Unknown import source type 663 692 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Upload of import file failed; perhaps the file is bigger than the allowed upload size. 664 693 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default infinite 665 694 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Information 666 695 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Information for page 667 696 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Notranja napaka 668 697 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Interlanguage links 669 698 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The e-mail address cannot be accepted as it appears to have an invalid format. Please enter a well-formatted address or empty that field. 670 699 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Invert selection 671 700 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Invalid IP range. 672 701 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default IP naslov 673 702 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default IP Address or username 674 703 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Expiry time invalid. 675 704 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Expiry 676 705 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Seznam prekinjenih IP naslovov 677 706 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The blocklist is empty. 678 707 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default 2 hours:2 hours,1 day:1 day,3 days:3 days,1 week:1 week,2 weeks:2 weeks,1 month:1 month,3 months:3 months,6 months:6 months,1 year:1 year,infinite:infinite 679 708 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Other time 680 709 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default other 681 710 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Razlog 682 711 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prekini ta naslov 683 712 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Poveži ta naslov 684 713 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ISBN 685 714 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default preusmeritvena stran 686 715 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default inclusion 687 716 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Italic text 688 717 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Italic text 689 718 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Problem with item '$1', invalid name... 690 719 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default jan 691 720 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default januar 692 721 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default jul 693 722 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default julij 694 723 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Jump to: 695 724 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default navigation 696 725 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default search 697 726 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default jun 698 727 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default junij 699 728 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Warning: Page may not contain recent updates. 700 729 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Priporočeno je, da slike po elikosti ne presegajo 100 k. 701 730 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This file is bigger than the server is configured to allow. 702 731 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default zadn 703 732 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zadnja sprememba $1. 704 733 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This page was last modified $1 by $2. 705 734 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Licensing 706 735 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default - 707 736 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vrstica $1: 708 737 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Link title 709 738 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Internal link 710 739 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (Seznam povezav) 711 740 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default /^(.*?)([a-zA-Z\x80-\xff]+)$/sD 712 741 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Naslednje strani so povezane sem: 713 742 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Naslednje strani so vezane s to sliko: 714 743 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default /^([a-z]+)(.*)$/sD 715 744 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default cont. 716 745 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default List redirects 717 746 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Seznam uporabnikov 718 747 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nalagam zgodovino strani 719 748 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default nalagam različico za razliko 720 749 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Krajevni čas 721 750 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zakleni podatkovno bazo 722 751 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Da, resnično želim zakleniti podatkovno bazo. 723 752 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zakleni podatkovno bazo 724 753 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zaklenitev podatkovne baze je uspela 725 754 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Podatkovna baza Wikipedije je bila zaklenjena. <br />Ne pozabite odkleniti, ko boste končali z vzdrževanjem. 726 755 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zaklenitev podatkovne baze bo odložila možnost urejevanja vsem uporabnikom, spremembe njihovih nastavitev, urejevanja njihovih seznamov nadzorov in drugih stvari, ki zahtevajo spremembe v podatkovni bazi. Prosimo potrdite vaš resnični namen in da boste odklenili podatkovno bazo, ko boste zaključili z vzdrževanjem podatkovne baze. 727 756 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Niste potrdili svoje namere. 728 757 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Logs 729 758 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No matching items in log. 730 759 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vpis 731 760 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default 732 761 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Napaka vpisa 733 762 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Language: $1 734 763 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default * Deutsch|de * English|en * Esperanto|eo * Français|fr * Español|es * Italiano|it * Nederlands|nl 735 764 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vpis uporabnika 736 765 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <b>Nastala je tažava z vašim vpisom.</b><br />Poskusite znova! 737 766 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default You must have cookies enabled to log in to {{SITENAME}}. 738 767 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default log in 739 768 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default You must $1 to view other pages. 740 769 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Login Required 741 770 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sedaj ste vpisani v Wikipediji kot "$1". 742 771 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vpis uspešen 743 772 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Izpis 744 773 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sedaj niste vpisani. Lahko nadaljujete z uporabo Wikipedije nepodpisani, ali pa se lahko ponovno vpišete kot isti ali drug uporabnik. 745 774 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Izpis uporabnika 746 775 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Siromačne strani 747 776 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>ERROR: The text you have submitted is $1 kilobytes long, which is longer than the maximum of $2 kilobytes. It cannot be saved.</strong> 748 777 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Dolge strani 749 778 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>OPOZORILO: Ta stran je dolga $1 kilobitov; nekateri brskalniki s težavo urejujejo strani, ki so daljše kot 32 kB. Prosimo, da upoštevate delitev strani na manjše dele.</strong> 750 779 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Error sending mail: $1 751 780 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pošljite mi novo geslo 752 781 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni naslova odpošiljatelja 753 782 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Morate biti [[Special:Userlogin|prijavljeni]] in imeti veljaven naslov e-pošte v vaših [[Special:Preferences|nastavitvah]], da lahko pošljete pošto drugim uporabnikom. 754 783 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Glavna stran 755 784 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Consult the [http://meta.wikimedia.org/wiki/Help:Contents User's Guide] for information on using the wiki software. == Getting started == * [http://www.mediawiki.org/wiki/Help:Configuration_settings Configuration settings list] * [http://www.mediawiki.org/wiki/Help:FAQ MediaWiki FAQ] * [http://mail.wikimedia.org/mailman/listinfo/mediawiki-announce MediaWiki release mailing list] 756 785 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <big>'''MediaWiki has been successfully installed.'''</big> 757 786 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Make a user into a sysop 758 787 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <b>User "$1" could not be made into a sysop. (Did you enter the name correctly?)</b> 759 788 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Name of the user: 760 789 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <b>User "$1" is now a sysop</b> 761 790 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Make this user into a sysop 762 791 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This form is used by bureaucrats to turn ordinary users into administrators. Type the name of the user in the box and press the button to make the user an administrator 763 792 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Make a user into a sysop 764 793 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default mar 765 794 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default marec 766 795 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Mark as patrolled 767 796 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default [$1] 768 797 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Mark this article as patrolled 769 798 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Marked as patrolled 770 799 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Cannot mark as patrolled 771 800 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default You need to specify a revision to mark as patrolled. 772 801 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The selected revision has been marked as patrolled. 773 802 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Povpraševanje "$1" se ujema z $2 naslovi člankov in z besedilom $3 člankov. 774 803 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prikazujem matematično besedilo 775 804 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Can't write to or create math output directory 776 805 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Can't write to or create math temp directory 777 806 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nisem uspel razčleniti 778 807 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default PNG conversion failed; check for correct installation of latex, dvips, gs, and convert 779 808 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default slovarska napaka 780 809 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Missing texvc executable; please see math/README to configure. 781 810 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Insert formula here 782 811 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skladenjska napaka 783 812 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Mathematical formula (LaTeX) 784 813 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default neznana napaka 785 814 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default neznana funkcija 786 815 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default maj 787 816 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default maj 788 817 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Example.ogg 789 818 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Media file link 790 819 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default '''Warning''': This file may contain malicious code, by executing it your system may be compromised.<hr /> 791 820 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Metadata 792 821 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Hide extended details 793 822 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Show extended details 794 823 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default EXIF metadata fields listed in this message will be included on image page display when the metadata table is collapsed. Others will be hidden by default. * make * model * datetimeoriginal * exposuretime * fnumber * focallength 795 824 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This file contains additional information, probably added from the digital camera or scanner used to create or digitize it. If the file has been modified from its original state, some details may not fully reflect the modified image. 796 825 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Metadata (see [[{{ns:project}}:Metadata]] for an explanation): 797 826 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default MIME search 798 827 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default MIME type: 799 828 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Imena slik morajo vsebovati vsaj tri črke. 800 829 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default To je manjše urejevanje 801 830 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default M 802 831 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Podatkovna baza ni našla besedila strani "$1", ki bi ga morala. To ni napaka podatkovne baze, ampak najverjetneje hrošč v programju. Prosim sporočite to administratorju in navedite zapisek URL-ja. 803 832 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Please enter a comment below. 804 833 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <b>Missing image</b><br /><i>$1</i> 805 834 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default '''Reminder:''' You have not provided an edit summary. If you click Save again, your edit will be saved without one. 806 835 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ponedeljek 807 836 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default More... 808 837 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Articles with the most categories 809 838 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Most linked to images 810 839 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Most linked to pages 811 840 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Most linked to categories 812 841 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Articles with the most revisions 813 842 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Move 814 843 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prestavite stran 815 844 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default prestavljeno na 816 845 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Move log 817 846 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Below is a list of page moved. 818 847 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Niste vpisani 819 848 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Za prestavitev strani morate biti zabeležen uporabnik in [[Special:Userlogin|prijavljeni]]. 820 849 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prestavi stran 821 850 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prestavite stran 822 851 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pripadajoča pogovorna stran bo tudi samodejno prestavljena '''razen:''' *Če prestavljate stran preko imenskih področij, *Če že obstaja neprazna pogovorna stran pod istim imenom, ali *Odkljukajte spodnji okvirček. V teh primerih boste morali prestaviti ali povezati stran ročno, če to želite. 823 852 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Uporaba spodnje oblike bo preimenovala stran, prestavila vso njeno zgodovino na novo ime. Stara stran bo preusmeritvena stran na nov naslov. Povezave na stari naslov strani se ne bodo spremenile; zagotovo [[Posebno:Vzdrževanje|preverite]] dvojne ali pretrgane preusmeritve. Odgovorni ste, da povezave še naprej kažejo na pravilna mesta. Upoštevajte, da stran '''ne''' bo prestavljena, če stran z istim imenom že obstaja, razen če je prazna ali preusmeritvena in je brez zgodovine urejevanj. To pomeni, da lahko preimenujete stran nazaj na prejšnjo, če ste se zmotili in ne morete prepisati obstoječe strani. <b>OPOZORILO!</b> To je lahko velika in nepričakovana sprememba za priljubljeno stran; prosimo bodite prepričani, da razumete posledice tega, preden nadaljujete. 824 853 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Reason 825 854 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prestavite tudi "pogovorno" stran, če je mogoče. 826 855 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Premakni to stran 827 856 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Uporabi HTML, če je možno, drugače pa PNG 828 857 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default MathML 829 858 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Priporočeno za sodobne brskljalnike 830 859 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vedno prikaži PNG 831 860 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Če je dovolj preprosto, uporabi HTML, drugače pa PNG 832 861 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pusti v TeX-ovi obliki (za tekstovne brskljalnike) 833 862 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Moji prispevki 834 863 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Moja stran 835 864 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Moj pogovor 836 865 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Namespace: 837 866 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default all 838 867 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Navigation 839 868 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 bitov 840 869 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 {{PLURAL:$1|category|categories}} 841 870 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (Nov) 842 871 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Sledili ste povezavi, ki še ne obstaja. Za izdelavo strani, začnite vnašati besedilo v spodnjo škatlo (poglejte [[{{ns:project}}:Pomoč|stran o pomoči]] za več sporočil). Če ste tukaj po pomoti, samo kliknite gumb za '''nazaj''' vašega brskljalnika. 843 872 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{int:newarticletext}} 844 873 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default newbies 845 874 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Gallery of new files 846 875 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default diff to penultimate revision 847 876 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default novih sporočil 848 877 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nova stran 849 878 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default N 850 879 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nove strani 851 880 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Novo geslo 852 881 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ,_ 853 882 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Na nov naslov 854 883 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (opens in new window) 855 884 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default nasl 856 885 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Next diff → 857 886 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default naslednji $1 858 887 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Next page ($1) 859 888 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Newer revision→ 860 889 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 povezav 861 890 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 {{PLURAL:$1|member|members}} 862 891 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (Trenutno ni besedila na tej strani) 863 892 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{int:noarticletext}} 864 893 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne morem se povezati s PB na $1 865 894 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne najdem nobene spremembe, ki ustreza tem sodilom. 866 895 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{SITENAME}} uses cookies to log in users. You have cookies disabled. Please enable them and try again. 867 896 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The user account was created, but you are not logged in. {{SITENAME}} uses cookies to log in users. You have cookies disabled. Please enable them, then log in with your new username and password. 868 897 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default This site has restricted the ability to create new pages. You can go back and edit an existing page, or [[Special:Userlogin|log in or create an account]]. 869 898 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Page creation limited 870 899 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Creative Commons RDF metadata disabled for this server. 871 900 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default There is no credits info available for this page. 872 901 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ne morem izbrati podatkovne baze $1 873 902 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Dublin Core RDF metadata disabled for this server. 874 903 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Elektronska pošta za uporabnika "$1" ni zapisana. 875 904 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Specify an e-mail address for these features to work. 876 905 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ta uporabnik ni navedel veljavnega naslova e-pošte, ali pa se je odločil, da ne bo prejemal pošte drugih. 877 906 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni naslova e-pošte 878 907 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne obstaja stran z natančno tem naslovom, poskušam z iskanjem celotnega besedila. 879 908 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni urejevalne zgodovine za to stran. 880 909 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No file by this name exists, you can $1. 881 910 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default upload it 882 911 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nothing to see. 883 912 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default None selected 884 913 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nobena stran ni povezana sem. 885 914 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nobena stran ni vezana s to sliko. 886 915 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Don't have a login? $1. 887 916 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Create an account 888 917 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Niste navedli veljavnega uporabniškega imena. 889 918 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>Opomba</strong>: neuspešna iskanja velikokrat povzročijo iskanja vsakdanjih besed kot sta "imeti" in "iz", katera niso vnešena v seznam, ali navajanja več iskalnih izrazov (v izidu se bodo pojavile samo strani, ki vsebujejo iskalne izraze). 890 919 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>WARNING: Your browser is not unicode compliant. A workaround is in place to allow you to safely edit articles: non-ASCII characters will appear in the edit box as hexadecimal codes.</strong> 891 920 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Zahtevali ste posebno stran, ki jo programje Wikipedije ne prepozna. 892 921 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni takšnega dejanja 893 922 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Dejanje, ki ga je označil URL programje Wikipedije ne prepozna 894 923 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ne obstaja takšna posebna stran 895 924 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Uporabnik z imenom "$1" ne obstaja. Preverite vaše črkovanje, ali uporabite spodnji obrazec za izdelavo novega uporabniškega računa. 896 925 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default There is no user by the name "$1". Check your spelling. 897 926 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The wiki server can't provide data in a format your client can read. 898 927 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni članek 899 928 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Niste navedli ciljne strani ali uporabnika za izvršitev te funkcije. 900 929 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni tarče 901 930 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>Opomba:</strong> 902 931 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nobeno besedilo članka se ne ujema 903 932 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Noben naslov članka se ne ujema 904 933 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Not logged in 905 934 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default You have to specify a username. 906 935 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default nov 907 936 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default november 908 937 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Na vašem spisku nadzorov ni nobenega članka. 909 938 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Insert non-formatted text here 910 939 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ignore wiki formatting 911 940 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 {{PLURAL:$1|revision|revisions}} 912 941 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Category 913 942 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Help 914 943 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default File 915 944 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Article 916 945 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Media page 917 946 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Message 918 947 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Project page 919 948 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Special 920 949 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Template 921 950 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default User page 922 951 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of distinct authors (article): $1 923 952 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default [$1] 924 953 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default [$1 watching user/s] 925 954 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of edits (article): $1 926 955 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of distinct authors (discussion page): $1 927 956 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of edits (discussion page): $1 928 957 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Number of watchers: $1 929 958 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 krat pregledano 930 959 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default okt 931 960 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default oktober 932 961 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default V redu 933 962 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Staro geslo 934 963 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Revision as of $1; $5<br />$3 | $2 | $4 935 964 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default izvi 936 965 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Based on work by $1. 937 966 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Drugi jeziki 938 967 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default others 939 968 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Prstavitev uspela 940 969 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Stran "[[$1]]" prestavljena na "[[$2]]". 941 970 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 - {{SITENAME}} 942 971 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nekdo (verjetno vi, z IP naslova $1) je zahteval, da vam pošljemo novo vpisno geslo Wikipedije. Geslo uporabnika "$2" je sedaj "$3". Sedaj se lahko vpišete in spremenite vaše geslo. 943 972 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Opomnik gesla iz Wikipedije 944 973 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Novo geslo smo poslali na naslov elektronske pošte, vpisano za "$1". Prosimo vpišite se ponovno, ko ga boste prejeli. 945 974 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Your password is too short. It must have at least $1 characters. 946 975 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The following data is cached and may not be up to date. 947 976 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default The following data is cached, and was last updated $1. 948 977 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default To je posneta kopija $1: 949 978 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Here is a saved copy from $1: 950 979 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Permanent link 951 980 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Personal tools 952 981 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Priljubljene strani 953 982 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Community portal 954 983 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Project:Community Portal 955 984 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Post a comment 956 985 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Iskanje 957 986 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Iskanje v imenskem prostoru :<br /> $1<br /> $2 Seznam se preusmerja Iskanje za $3 $9 958 987 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nastavitve 959 988 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prefix index 960 989 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default * E-mail (optional): Enables others to contact you through your user or user_talk page without needing to reveal your identity. 961 990 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This address is also used to send you e-mail notifications if you enabled the options. 962 991 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default * Real name (optional): if you choose to provide it this will be used for giving you attribution for your work. 963 992 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Misc 964 993 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default User profile 965 994 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Recent changes 966 995 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Watchlist 967 996 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Number of days to show in watchlist: 968 997 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Number of edits to show in expanded watchlist: 969 998 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Niste vpisani 970 999 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Morate biti <a href="{{localurle:Special:Userlogin}}">vpisani</a> za ponastavljanje uporabniških nastavitev. 971 1000 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nastavitve so bile ponastavljene iz shrambe. 972 1001 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Predpregled 973 1002 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ta predpregled kaže besedilo v zgornjem predelu urejevanja besedila kakor se bo pojavilo, če se ga odločite shraniti. 974 1003 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zapomnite si, da je to le predpregled in stran še ni bila shranjena! 975 1004 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ← Previous diff 976 1005 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ←Older revision 977 1006 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default prejšnji $1 978 1007 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Print 979 1008 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Inačica za tiskanje 980 1009 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Privacy policy 981 1010 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Project:Privacy_policy 982 1011 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej meta stran 983 1012 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Protect 984 1013 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (default) 985 1014 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Block unregistered users 986 1015 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Sysops only 987 1016 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default You may view and change the protection level here for the page <strong>$1</strong>. 988 1017 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Unlock move permissions 989 1018 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your account does not have permission to change page protection levels. Here are the current settings for the page <strong>$1</strong>: 990 1019 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Reason for protecting 991 1020 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default protected "[[$1]]" 992 1021 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This page provides interface text for the software, and is locked to prevent abuse. 993 1022 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zaščitena stran 994 1023 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <strong>OPOZORILO: Ta stran je zaključena in jo lahko spreminjajo samo uporabniki, ki imajo vzdrževalne pravice. Prosimo poglejte [[Project:Smernice_zaščitenih_strani|smernice zaščitenih strani]].</strong> 995 1024 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This page has been locked to prevent editing. You can view and copy the source of this page: 996 1025 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Protection log 997 1026 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Below is a list of page locks and unlocks. 998 1027 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Protect from moves only 999 1028 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Protecting "$1") 1000 1029 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zavaruj to stran 1001 1030 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Proxy blocker 1002 1031 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your IP address has been blocked because it is an open proxy. Please contact your Internet service provider or tech support and inform them of this serious security problem. 1003 1032 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Done. 1004 1033 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=$1 1005 1034 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pobrskaj 1006 1035 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uredi 1007 1036 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Najdi 1008 1037 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Moje možnosti 1009 1038 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podatki strani 1010 1039 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Možnosti strani 1011 1040 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Postavitve hitre vrstice 1012 1041 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special pages 1013 1042 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naključna stran 1014 1043 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special:Random 1015 1044 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Random redirect 1016 1045 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The sysop ability to create range blocks is disabled. 1017 1046 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Limit to categories (separate with "|") 1018 1047 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Any 1019 1048 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prikaži zadnjih $1 sprememb v zadnjih $2 dnevih. 1020 1049 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prikaži nove spremembe od $1 1021 1050 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (na strani povezano od "$1") 1022 1051 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spodaj so zadnje <strong>$1</strong> spremembe v zadnjih <strong>$2</strong> dnevih. 1023 1052 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spodaj so spremembe od <b>$2</b> (prikazane do <b>$1</b>). 1024 1053 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Recent Changes Patrol disabled 1025 1054 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The Recent Changes Patrol feature is currently disabled. 1026 1055 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 anonymous users 1027 1056 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 bots 1028 1057 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 logged-in users 1029 1058 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 my edits 1030 1059 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 minor edits 1031 1060 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 patrolled edits 1032 1061 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podatkovna baza je zaklenjena 1033 1062 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The database has been automatically locked while the slave database servers catch up to the master 1034 1063 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podatkovna baza Wikipedije je trenutno zaklenjena za nove vnose in nove spremembe, verjetno zaradi njenega tekočega vzdrževanja. Kmalu po tem bo spet v običajnem stanju. Administrator, ki jo je zaklenil je ponudil naslednjo razlago: <p>$1 1035 1064 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <strong>OPOZORILO: Baza je trenutno zaprta zaradi vzdrževanja in trenutno ne morete shranjevati sprememb. Skopirajte besedilo v urejevalnik in ga posnemite kasneje.</strong> 1036 1065 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Trenutne spremembe 1037 1066 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special:Recentchanges 1038 1067 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default all 1039 1068 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Število naslovov v trenutnih spremembah 1040 1069 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Povezane strani 1041 1070 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Sledi najpoznejšim spremembam v Wikipediji na tej strani. [[{{ns:project}}:Dobrodošli,_novinci|Dobrodošli, novinci]]! Prosimo poglejte na naslednje strani: [[{{ns:project}}:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]], [[{{ns:project}}:Primernosti in smernice|Smernice]] (še posebej [[{{ns:project}}:Dogovori o poimenovanjih|Dogovori o poimenovanjih]], [[{{ns:project}}:Nepristransko stališče videnja|Nepristransko stališče videnja (NSV)]]), in [[{{ns:project}}:Najpogostejše stranpoti Wikipedije|Najpogostejše stranpoti Wikipedije]]. Če bi radi, da {{SITENAME}} uspe, je zelo pomembno, da ne dodajate snovi, ki je pridržana z drugimi [[{{ns:project}}:Avtorske pravice|avtorskimi pravicami]]. Zakonita obveza lahko v resnici škodi opravilu, zatorej ne počnite tega. Poglejte tudi [http://meta.wikipedia.org/wiki/Special:Recentchanges recent meta discussion]. 1042 1071 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Recreate 1043 1072 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Preusmerjeno iz $1) 1044 1073 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Redirecting to [[$1]]... 1045 1074 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Redirect page 1046 1075 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zapomni si moje geslo vseskozi. 1047 1076 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Remove checked items from watchlist 1048 1077 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Odstranjena iz seznama nadzorov 1049 1078 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Stran "$1" je odstranjena iz vašega seznama nadzorov. 1050 1079 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Removing requested items from watchlist... 1051 1080 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ponastavi nastavitve 1052 1081 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 pobrisanih popravkov 1053 1082 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Restricted special pages 1054 1083 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Edit 1055 1084 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Move 1056 1085 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zadetkov za prikaz na stran 1057 1086 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vzpostavljeno iz "$1" 1058 1087 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrni se k $1. 1059 1088 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ponovno vnesite geslo 1060 1089 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ponovno naložite 1061 1090 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrnite se v obrazec za nalaganje. 1062 1091 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (comment removed) 1063 1092 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <div class="mw-warning plainlinks"> This page revision has been removed from the public archives. There may be details in the [{{fullurl:Special:Log/delete|page={{PAGENAMEE}}}} deletion log]. </div> 1064 1093 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <div class="mw-warning plainlinks"> This page revision has been removed from the public archives. As an administrator on this site you can view it; there may be details in the [{{fullurl:Special:Log/delete|page={{PAGENAMEE}}}} deletion log]. </div> 1065 1094 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (username removed) 1066 1095 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default show/hide 1067 1096 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Hide edit comment 1068 1097 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Apply these restrictions to sysops as well as others 1069 1098 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Hide revision text 1070 1099 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Hide editor's username/IP 1071 1100 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Set revision restrictions: 1072 1101 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Log comment: 1073 1102 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default changed revision visibility for [[$1]] 1074 1103 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Selected revision of [[:$1]]: 1075 1104 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Apply to selected revision 1076 1105 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Deleted revisions will still appear in the page history, but their text contents will be inaccessible to the public. Other admins on this wiki will still be able to access the hidden content and can undelete it again through this same interface, unless an additional restriction is placed by the site operators. 1077 1106 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Sprememba v prejšnjo različico 1078 1107 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default vrn 1079 1108 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default revert 1080 1109 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrnjeno na zadnje urejevanje od $1 1081 1110 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zgodovina različic 1082 1111 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Različica od $1 1083 1112 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Delete/undelete revisions 1084 1113 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ne najdem različice 1085 1114 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ne morem najti stare različice strani, po kateri ste povpraševali. Prosimo preverite URL, ki ste ga uporabili za dostop do te strani. 1086 1115 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default http://www.ietf.org/rfc/rfc$1.txt 1087 1116 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Rights: 1088 1117 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default User rights log 1089 1118 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default changed group membership for $1 from $2 to $3 1090 1119 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This is a log of changes to user rights. 1091 1120 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (none) 1092 1121 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrni spremembe 1093 1122 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Rollback 1094 1123 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Rollback failed 1095 1124 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default vrni 1096 1125 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrstice 1097 1126 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sobota 1098 1127 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shrani stran 1099 1128 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vaše nastavitve so bile shranjene. 1100 1129 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shrani datoteko 1101 1130 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shrani nastavitve 1102 1131 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Save User Groups 1103 1132 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default [Interwiki transcluding is disabled] 1104 1133 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default [Template fetch failed for $1; sorry] 1105 1134 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default [URL is too long; sorry] 1106 1135 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Išči 1107 1136 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Search for articles containing ''$1''. 1108 1137 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <p>Oprostite! Iskanje po celotni bazi je zaradi hitrejšega delovanja Wikipedije trenutno onomogočena. Lahko pa se poslužite z Googlovim iskalnikom.</p> 1109 1138 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Search full text 1110 1139 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Search for articles named ''$1''. 1111 1140 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Za povpraševanje "$1" 1112 1141 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Izidi iskanja 1113 1142 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Postavitve izida iskanja 1114 1143 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Za več sporočil o iskanju v Wikipediji glej [[{{ns:project}}:Iskanje|Iščem v Wikipediji]]. 1115 1144 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default → 1116 1145 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Select a newer version for comparison 1117 1146 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Select an older version for comparison 1118 1147 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Source and destination titles are the same; can't move a page over itself. 1119 1148 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''Note:''' This page has been locked so that only registered users can edit it. 1120 1149 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sep 1121 1150 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default september 1122 1151 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Server time 1123 1152 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <strong>Sorry! We could not process your edit due to a loss of session data. Please try again. If it still doesn't work, try logging out and logging back in.</strong> 1124 1153 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <strong>Sorry! We could not process your edit due to a loss of session data.</strong> ''Because this wiki has raw HTML enabled, the preview is hidden as a precaution against JavaScript attacks.'' <strong>If this is a legitimate edit attempt, please try again. If it still doesn't work, try logging out and logging back in.</strong> 1125 1154 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default There seems to be a problem with your login session; this action has been canceled as a precaution against session hijacking. Please hit "back" and reload the page you came from, then try again. 1126 1155 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <b>User rights for "$1" could not be set. (Did you enter the name correctly?)</b> 1127 1156 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Set user rights 1128 1157 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Set bureaucrat flag 1129 1158 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Set steward flag 1130 1159 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default - 1131 1160 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This file is a shared upload and may be used by other projects. 1132 1161 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Please see the $1 for further information. 1133 1162 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default file description page 1134 1163 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Kratke strani 1135 1164 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default prikaži 1136 1165 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Download high resolution version ($1x$2, $3 KB) 1137 1166 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show changes 1138 1167 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ($1 bots) 1139 1168 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spodaj prikažem <b>$1</b> izidov, začenši z #<b>$2</b>. 1140 1169 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Showing below <b>$3</b> results starting with #<b>$2</b>. 1141 1170 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prikaži zadnjih $1 slik zloženih $2. 1142 1171 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Live preview 1143 1172 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pokaži predpregled 1144 1173 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default prikaži 1145 1174 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default * navigation ** mainpage|mainpage ** portal-url|portal ** currentevents-url|currentevents ** recentchanges-url|recentchanges ** randompage-url|randompage ** helppage|help ** sitesupport-url|sitesupport 1146 1175 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your signature with timestamp 1147 1176 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{int:loginend}} 1148 1177 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default - 1149 1178 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Statistika sedeža Wikipedije 1150 1179 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default V podatkovni bazi je skupno <b>$1</b> strani. Vključujejo tudi "pogovorne" strani, strani o Wikipediji, najmanjše "škrbinske" strani, preusmeritve in še druge, ki niso članki. Če izključimo te zadnje, obstaja <b>$2</b> strani; ki so po vsej verjetnosti pravi članki.<p> Do sedaj je bilo <b>$3</b> pregledov strani in <b>$4</b> urejanj strani od nadgraditve programske opreme (20. julij 2002). To da skupaj povprečno <b>$5</b> urejevanj na stran in <b>$6</b> pogledov na eno urejevanje. 1151 1180 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default 1152 1181 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Donations 1153 1182 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Project:Site support 1154 1183 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{SITENAME}} 1155 1184 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{SITENAME}} user $1 1156 1185 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{SITENAME}} user(s) $1 1157 1186 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Koža 1158 1187 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Preview) 1159 1188 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default SORBS DNSBL 1160 1189 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your IP address is listed as an open proxy in the [http://www.sorbs.net SORBS] DNSBL. You cannot create an account 1161 1190 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your IP address is listed as an open proxy in the [http://www.sorbs.net SORBS] DNSBL. 1162 1191 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Source filename 1163 1192 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default For newbies 1164 1193 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Newer $1 1165 1194 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Newest 1166 1195 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Older $1 1167 1196 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Oldest 1168 1197 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show new images starting from $1 1169 1198 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default All revisions contained links to $1, blanking 1170 1199 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Reverting to last version not containing links to $1 1171 1200 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default MediaWiki spam cleanup 1172 1201 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The following text is what triggered our spam filter: $1 1173 1202 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The page you wanted to save was blocked by the spam filter. This is probably caused by a link to an external site. 1174 1203 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spam protection filter 1175 1204 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Title: 1176 1205 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default User: 1177 1206 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special Page 1178 1207 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Posebne strani 1179 1208 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Posebne strani za vse uporabnike 1180 1209 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (SQL query hidden) 1181 1210 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Statistika 1182 1211 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shranjena inačica 1183 1212 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prag za škrbinski prikaz 1184 1213 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Subcategories 1185 1214 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default There {{PLURAL:$1|is one subcategory|are $1 subcategories}} to this category. 1186 1215 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Subject/headline 1187 1216 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej temo 1188 1217 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nalaganje uspešno 1189 1218 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Povzetek 1190 1219 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default nedelja 1191 1220 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default To dejanje, ki ste ga zahtevali, lahko izvedejo le uporabniki s statusom "sysop". Glej še $1. 1192 1221 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zahtevan dostop sistemskega operaterja 1193 1222 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default From {{SITENAME}} 1194 1223 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Discussion 1195 1224 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Stran sama je prestavljena uspešno, pogovorna stran pa ne, ker že obstaja na novem naslovu. Prosimo povežite ju ročno. 1196 1225 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pogovori se o tej strani 1197 1226 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pripadajoča pogovorna stran je tudi prestavljena. 1198 1227 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pripadajoča pogovorna stran <strong>ni</strong> prestavljena. 1199 1228 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <!-- MediaWiki:talkpagetext --> 1200 1229 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Templates used on this page: 1201 1230 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Razsežnosti urejevalne škatle 1202 1231 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ujemanje z besedilom članka 1203 1232 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej ali vrni $1? 1204 1233 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Enlarge 1205 1234 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Error creating thumbnail: $1 1206 1235 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Thumbnail size: 1207 1236 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default četrtek 1208 1237 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Time zone 1209 1238 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Izravnava 1210 1239 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vnesite za koliko ur se vaš krajevni čas razlikuje od strežnikovega časa (UTC). 1211 1240 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ujemanje z naslovom članka 1212 1241 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vsebina 1213 1242 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Mark edits I make as patrolled 1214 1243 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Urejuj strani z dvojnih klikom (JavaScript) 1215 1244 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Enable section editing via [edit] links 1216 1245 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Enable section editing by right clicking<br /> on section titles (JavaScript) 1217 1246 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Urejevalna škatla ima celo širino 1218 1247 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default E-mail me also for minor edits of pages 1219 1248 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Reveal my e-mail address in notification mails 1220 1249 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default E-mail me when my user talk page is changed 1221 1250 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default E-mail me when a page I'm watching is changed 1222 1251 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Expand watchlist to show all applicable changes 1223 1252 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Use external diff by default 1224 1253 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Use external editor by default 1225 1254 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Raw signatures (without automatic link) 1226 1255 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prompt me when entering a blank edit summary 1227 1256 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Skrij manjše popravke v trenutnih spremembah 1228 1257 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Oblikuj prekinjene povezave <a href="" class="new">kot</a> (druga možnost: kot<a href="" class="internal">?</a>). 1229 1258 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poravnaj odstavke 1230 1259 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Po privzetem označi vsa urejanja kot manjša 1231 1260 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Disable page caching 1232 1261 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Samodejno oštevilči poglavja 1233 1262 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show preview on first edit 1234 1263 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prikaži predogled pred urejevalno škatlo in ne za njo 1235 1264 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zapomni si geslo v vseh urejevanjih 1236 1265 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Enable "jump to" accessibility links 1237 1266 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show the number of watching users 1238 1267 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show table of contents (for pages with more than 3 headings) 1239 1268 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show edit toolbar 1240 1269 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podčrtane povezave 1241 1270 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Use live preview (JavaScript) (Experimental) 1242 1271 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Izbolšane trenutne spremembe (ni za vse brskljalnike) 1243 1272 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Add pages I create to my watchlist 1244 1273 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Opazuj nove in spremenjene članke 1245 1274 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Hide bot edits from the watchlist 1246 1275 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Hide my edits from the watchlist 1247 1276 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Toolbox 1248 1277 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default See the differences between the two selected versions of this page. [alt-v] 1249 1278 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Show which changes you made to the text. [alt-v] 1250 1279 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Mark this as a minor edit [alt-i] 1251 1280 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Preview your changes, please use this before saving! [alt-p] 1252 1281 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Recreate the page despite it has been deleted 1253 1282 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Save your changes [alt-s] 1254 1283 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Search {{SITENAME}} [alt-f] 1255 1284 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Add this page to your watchlist [alt-w] 1256 1285 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ; $4$5 : [$2 $1] 1257 1286 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <div id="mw_trackbacks"> Trackbacks for this article:<br /> $1 </div> 1258 1287 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The trackback was successfully deleted. 1259 1288 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ; $4$5 : [$2 $1]: <nowiki>$3</nowiki> 1260 1289 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Trackback 1261 1290 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ([$1 Delete]) 1262 1291 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Try exact match 1263 1292 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default torek 1264 1293 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej zadnjih $1 sprememb; poglej zadnje $2 dni. 1265 1294 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spodaj je zadnjih <b>$1</b> sprememb tega uporabnika v zadnjih <b>$2</b> dnevih. 1266 1295 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (vrh) 1267 1296 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default User ID: 1268 1297 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default [[User:$1|$1]] has been unblocked 1269 1298 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poveži IP naslov 1270 1299 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uporabi spodnjo obliko za obnovitev dostopa zapisa prejšnjega prekinjenega IP naslova. 1271 1300 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default poveži 1272 1301 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default unblocked $1 1273 1302 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uncategorized categories 1274 1303 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uncategorized images 1275 1304 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uncategorized pages 1276 1305 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Obnovi zbrisano stran 1277 1306 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Undelete {{PLURAL:$1|one edit|$1 edits}} 1278 1307 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Obnovi zbrisan članek 1279 1308 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Obnovi! 1280 1309 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Comment: 1281 1310 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default obnovljen "$1" 1282 1311 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 file(s) restored 1283 1312 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <big>'''$1 has been restored'''</big> Consult the [[Special:Log/delete|deletion log]] for a record of recent deletions and restorations. 1284 1313 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 revisions restored 1285 1314 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 revisions and $2 file(s) restored 1286 1315 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default To restore the entire page, leave all checkboxes deselected and click '''''Restore'''''. To perform a selective restoration, check the boxes corresponding to the revisions to be restored, and click '''''Restore'''''. Clicking '''''Reset''''' will clear the comment field and all checkboxes. 1287 1316 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Če obnovite stran, se bodo obnovile vse različice v zgodovini. Če je kdo od brisanja naredil novo stran z istim imenom, se bodo obnovljene različice pojavile v prejšnji zgodovini in trenutna različica žive strani se ne bo samodejno zamenjala. 1288 1317 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This article has been deleted. The reason for deletion is shown in the summary below, along with details of the users who had edited this page before deletion. The actual text of these deleted revisions is only available to administrators. 1289 1318 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej in obnovi zbrisane strani 1290 1319 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naslednje strani so bile zbrisane, vendar so še vedno v arhivu in jih lahko obnovite. Arhiv se mora občasno počistiti. 1291 1320 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Reset 1292 1321 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zbrisana različica od $1 1293 1322 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 različic arhiviranih 1294 1323 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Always 1295 1324 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Browser default 1296 1325 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Never 1297 1326 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nepričakovana vrednost: "$1"="$2". 1298 1327 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default px 1299 1328 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Odkleni podatkovno bazo 1300 1329 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Da, resnično želim odkleniti podatkovno bazo. 1301 1330 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Odkleni podatkovno bazo 1302 1331 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podatkovna baza je odklenjena 1303 1332 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Podatkovna baza Wikipedije je bila odklenjena. 1304 1333 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Odklenitev podatkovne baze bo obnovila zmožnost urejevanja vsem uporabnikom, spremembe njihovih nastavitev, urejevanja njihovih seznamov nadzorov in drugih stvari, ki zahtevajo spremembe v podatkovni bazi. Prosimo potrdite vaš resnični namen. 1305 1334 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default unprotect 1306 1335 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Reason for unprotecting 1307 1336 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default unprotected "[[$1]]" 1308 1337 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Unprotecting "$1") 1309 1338 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ta stran naj bo nezavarovana 1310 1339 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Unused categories 1311 1340 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The following category pages exist although no other article or category make use of them. 1312 1341 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Neuporabljene strani 1313 1342 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <p>Prosimo upoštevajte, da so lahko druge spletne strani, kot so mednarodne Wikipedije povezane s sliko z neposrednim URL-jem in so tukaj navedene, navkljub aktivni uporabi. 1314 1343 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Unused templates 1315 1344 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This page lists all pages in the template namespace which are not included in another page. Remember to check for other links to the templates before deleting them. 1316 1345 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default other links 1317 1346 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Unwatch 1318 1347 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Unwatched pages 1319 1348 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Prekini nadzor 1320 1349 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Posodobljeno) 1321 1350 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default updated since my last visit 1322 1351 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naložite datoteko 1323 1352 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The upload directory ($1) is not writable by the webserver. 1324 1353 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naložite datoteko 1325 1354 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The file is corrupt or has an incorrect extension. Please check the file and upload again. 1326 1355 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uploads disabled 1327 1356 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default File uploads are disabled on this wiki. 1328 1357 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naložene datoteke 1329 1358 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default naloženo "[[$1]]" 1330 1359 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naložite napako 1331 1360 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default dnevnik nalaganja 1332 1361 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Dnevnik_nalaganja 1333 1362 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Spodaj je seznam najpoznejših naloženih datotek. Vsi prikazani časi so strežnikov čas (UTC). <ul> </ul> 1334 1363 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Upload a new version of this file 1335 1364 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Niste vpisani 1336 1365 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Za nalaganje datotek morate biti [[Special:Userlogin|vpisani]] . 1337 1366 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default This file contains HTML or script code that may be erroneously be interpreted by a web browser. 1338 1367 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''USTAVITE SE!''' Preden tukaj naložite, se prepričajte, da ste prebrali in sledili Wikipedijini [[Project:Primernost_uporabe_slik|primernosti uporabe slik]]. Da pregledate ali poiščete prejšnje naložene slike, pojdite na [[Special:Imagelist|seznam naloženih slik]]. Nalaganje in brisanje je vpisano v [[Project:Dnevnik_nalaganja|dnevniku nalaganja]]. Uporabite spodnji obrazec za nalaganje novih slik za ponazarjanje vaših člankov. Na večini brskljalnikov boste videli "Preišči..." gumb, ki vas bo spravil na standardno pogovorno okno odprtja datoteke vašega operacijskega sistema. Z izbiro datoteke se bo vpisalo ime v besedilno polje poleg gumba. Morate tudi potrditi škatlico s čimer izjavljate, da z nalaganjem datoteke ne kršite nobenih avtorskih pravic. Pritisnite gumb "Naloži" za dokončanje nalaganja. To bo malo malce potrajalo, če imate slabšo mrežno povezavo. Prednostni formati so JPEG za fotografske slike, PNG za risbe in druge ikonske slike in OGG za zvoke. Imenujete vaše datoteke opisno, da se izognete zmešnjavi. Da v članek vključite sliko, uporabite povezavo oblike '''<nowiki>[[image:datoteka.jpg]]</nowiki>''' ali '''<nowiki>[[image:datoteka.png|alt besedilo]]</nowiki>''' ali '''<nowiki>[[media:datoteka.ogg]]</nowiki>''' za zvoke. Vedite, da lahko znotraj Wikipedijinih strani drugi urejajo ali pobrišejo vaše naložene slike, če menijo, da to služi enciklopediji in lahko vam zaprejo dostop, če izrabljate sistem. 1339 1368 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default The file contains a virus! Details: $1 1340 1369 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Opozorilo nalaganja 1341 1370 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <b>User rights for "$1" updated</b> 1342 1371 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <strong>Tip:</strong> Use the 'Show preview' button to test your new CSS/JS before saving. 1343 1372 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''Remember that you are only previewing your user CSS, it has not yet been saved!''' 1344 1373 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uporabniško ime, ki ste ga vnesli, je že v uporabi. Prosimo izberite drugačno ime. 1345 1374 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''Warning:''' There is no skin "$1". Remember that custom .css and .js pages use a lowercase title, e.g. User:Foo/monobook.css as opposed to User:Foo/Monobook.css. 1346 1375 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''Remember that you are only testing/previewing your user JavaScript, it has not yet been saved!''' 1347 1376 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vpis 1348 1377 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Izpis 1349 1378 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Mail object returned error: 1350 1379 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Username: 1351 1380 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej uporabnikovo stran 1352 1381 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default User rights management 1353 1382 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Edit user groups 1354 1383 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Available groups: 1355 1384 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Select groups you want the user to be removed from or added to. Unselected groups will not be changed. You can deselect a group with CTRL + Left Click 1356 1385 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Member of: 1357 1386 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Changed group membership from $1 to $2 1358 1387 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Manage user groups 1359 1388 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Enter a username: 1360 1389 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Statistika uporabnika 1361 1390 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <b>$1</b> je vpisanih uporabnikov. Od tega jih je <b>$2</b> administratorjev (glej $3). 1362 1391 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr 1363 1392 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-ec 1364 1393 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-el 1365 1394 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-jc 1366 1395 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-jl 1367 1396 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default zh 1368 1397 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default cn 1369 1398 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default hk 1370 1399 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sg 1371 1400 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default tw 1372 1401 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Version 1373 1402 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Version $1 of MediaWiki required 1374 1403 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Version $1 of MediaWiki is required to use this page. See [[Special:Version]] 1375 1404 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default To stran so pogledali $1 krat. 1376 1405 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default View $1? 1377 1406 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default View deleted pages 1378 1407 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Pogled ($1) ($2) ($3). 1379 1408 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Views 1380 1409 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default View source 1381 1410 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default for $1 1382 1411 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej pogovor 1383 1412 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Wanted categories 1384 1413 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Želene strani 1385 1414 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Watch 1386 1415 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default * $1 pages watched not counting talk pages * [[Special:Watchlist/edit|Show and edit complete watchlist]] * [[Special:Watchlist/clear|Remove all pages]] 1387 1416 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Here's an alphabetical list of your watched content pages. Check the boxes of pages you want to remove from your watchlist and click the 'remove checked' button at the bottom of the screen (deleting a content page also deletes the accompanying talk page and vice versa). 1388 1417 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Moj spisek nadzorov 1389 1418 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default all 1390 1419 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default all 1391 1420 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Please $1 to view or edit items on your watchlist. 1392 1421 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Clear watchlist 1393 1422 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your watchlist has been cleared. $1 items were removed. 1394 1423 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Are you sure you wish to remove them? 1395 1424 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Your watchlist contains $1 pages. 1396 1425 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default '''You have $1 items on your watchlist, including talk pages.''' 1397 1426 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (for '''$1''') 1398 1427 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default checking watched pages for recent edits 1399 1428 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default checking recent edits for watched pages 1400 1429 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default None of your watched items was edited in the time period displayed. 1401 1430 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Niste prijavljeni 1402 1431 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Morate biti [[Special:Userlogin|prijavljeni]] za spremembo seznama nadzorov. 1403 1432 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Opazuj ta članek 1404 1433 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nadzoruj to stran 1405 1434 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sreda 1406 1435 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <h2>Pozdravljeni, $1!</h2><p>Ustvarili smo vaš račun. Ne pozabite si ponastaviti vaših nastavitev Wikipedije. 1407 1436 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Kaj je povezano sem 1408 1437 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default To be allowed to create accounts in this Wiki you have to [[Special:Userlogin|log]] in and have the appropriate permissions. 1409 1438 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default You are not allowed to create an account 1410 1439 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default You have to $1 to edit pages. 1411 1440 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Login required to edit 1412 1441 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default You have to [[Special:Userlogin|login]] to read pages. 1413 1442 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Login required to read 1414 1443 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default $1×$2 1415 1444 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Done. 1416 1445 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default * E-mail notification is enabled. 1417 1446 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default * Pages which have been changed since you last visited them are shown in '''bold''' 1418 1447 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default $1 bot edits 1419 1448 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default $1 my edits 1420 1449 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Below are the last $1 changes in the last <b>$2</b> hours. 1421 1450 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default This is a saved version of your watchlist. 1422 1451 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Show last $1 hours $2 days $3 1423 1452 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Incorrect parameters to wfQuery()<br /> Function: $1<br /> Query: $2 1424 1453 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Geslo, ki ste ga vnesli je nepravilno. Prosimo poskusite znova. 1425 1454 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Password entered was blank. Please try again. 1426 1455 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default You have $1 ($2). 1427 1456 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default You have new messages on $1 1428 1457 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Razlike 1429 1458 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Your domain 1430 1459 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaša elektronska pošta 1431 1460 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Language: 1432 1461 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaše uporabniško ime 1433 1462 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaš vzdevek (za podpise) 1434 1463 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaše geslo 1435 1464 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Ponovno vpišite geslo 1436 1465 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Real name * 1437 1466 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaše besedilo 1438 1467 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Variant 1439 1468 2006-07-02T15:08:30Z Jon Harald Søby 10 I am '''[[m:User:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]]'''. You can contact me [[m:User talk:Jon Harald Søby|on Meta]].&nbsp;&nbsp; [[ang:User:Jon Harald Søby]] [[ar:User:Jon Harald Søby]] [[az:User:Jon Harald Søby]] [[bg:User:Jon Harald Søby]] [[bs:User:Jon Harald Søby]] [[ca:User:Jon Harald Søby]] [[cs:User:Jon Harald Søby]] [[cy:User:Jon Harald Søby]] [[da:User:Jon Harald Søby]] [[de:User:Jon Harald Søby]] [[el:User:Jon Harald Søby]] [[en:User:Jon Harald Søby]] [[es:User:Jon Harald Søby]] [[et:User:Jon Harald Søby]] [[fa:User:Jon Harald Søby]] [[fi:User:Jon Harald Søby]] [[fo:User:Jon Harald Søby]] [[fr:User:Jon Harald Søby]] [[gl:User:Jon Harald Søby]] [[he:User:Jon Harald Søby]] [[hr:User:Jon Harald Søby]] [[ht:User:Jon Harald Søby]] [[hu:User:Jon Harald Søby]] [[id:User:Jon Harald Søby]] [[is:User:Jon Harald Søby]] [[it:User:Jon Harald Søby]] [[ja:User:Jon Harald Søby]] [[kn:User:Jon Harald Søby]] [[ko:User:Jon Harald Søby]] [[la:User:Jon Harald Søby]] [[lt:User:Jon Harald Søby]] [[ml:User:Jon Harald Søby]] [[nl:User:Jon Harald Søby]] [[no:User:Jon Harald Søby]] [[pl:User:Jon Harald Søby]] [[pt:User:Jon Harald Søby]] [[ro:User:Jon Harald Søby]] [[ru:User:Jon Harald Søby]] [[sk:User:Jon Harald Søby]] [[sl:User:Jon Harald Søby]] [[sr:User:Jon Harald Søby]] [[sv:User:Jon Harald Søby]] [[te:User:Jon Harald Søby]] [[th:User:Jon Harald Søby]] [[tr:User:Jon Harald Søby]] [[uk:User:Jon Harald Søby]] [[vi:User:Jon Harald Søby]] [[yi:User:Jon Harald Søby]] [[zh:User:Jon Harald Søby]]