Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.43.0-wmf.28 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Nana Asmaʼu 0 7376 83814 83415 2024-10-24T14:42:59Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 P45-46 83814 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, fula, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum addani mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi kadi jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.<ref>Nana Asma'u un ideal féminin </ref> == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. hlsosla3fwcmzrrfoi3tao07akkaulc 83815 83814 2024-10-24T15:02:15Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 Jillu Hugh Clapperton to Sokoto 83815 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban">lV. Naana Asma'u, Uwar-Gari : mère de la cité ( p45-46) </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum addani mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi kadi jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo. == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. i9pphez4e0nx6wu7byvxfcs531y7n22 83816 83815 2024-10-24T15:15:08Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 Njillu H. Clapperton to Sokoto 83816 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0">lV. Naana Asma'u, Uwar-Gari : mère de la cité ( p45-46) </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref>Patricia Mons, Naana Amsa'u Un idéal féminin, Beyrouth Liban, Albouraq, 2021 </ref> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo. == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. cl7uje91jd025jhszdjt5p546ui25ld 83817 83816 2024-10-24T15:21:45Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 Njillu Hugh Clapperton to Sokoto 83817 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0">lV. Naana Asma'u, Uwar-Gari : mère de la cité ( p45-46) </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo. == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> l0lkrplrnko55r70541sztj8q7477bi 83818 83817 2024-10-24T15:25:13Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 Njillu Hugh Clapperton to Sokoto 83818 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0">lV. Naana Asma'u, Uwar-Gari : mère de la cité ( p45-46) </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban">Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban</ref> == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> 8grhie6g2gsqnjbdoieiq0b9mrpaldg 83819 83818 2024-10-24T15:39:20Z 2A04:CEC0:C025:7B20:0:3D:3537:7B01 83819 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0"> </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗeede e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban">Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban</ref> == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> lh1p9m4yju40cucu9957b9say3cm70b Ibrahim Waheed 0 23773 83809 2024-10-24T11:59:44Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1226315268|Ibrahim Waheed]]" 83809 wikitext text/x-wiki {{reflist}} '''Ibrahim Waheed''', anndiraaɗo e '''Asward''', (duggi 1990 [jiida e ko haani]) ko politikal Maldivian mo woni Minista'en Ɓamtaare Ɓamtaare, Fedde e Fedde Fedde Fuuta.  == Kuugal == O heɓi jaŋde makko toownde ko e Jaayndeyaagal. Ko kanko woni hooreejo SanguTV jooni, cukko hooreejo RaajjeTV ɓennuɗo. O tawtoraama woote gardagol leydi Maldives e hitaande 2014, caggal ɗuum o yalti MDP, o dañii wooteeji gardagol leydi Thulusdhoo e tikket MTD.. == Firooji == [[Category:Pages with unreviewed translations]] kinu36ubt3zrfw825ip6spxl4x5wlvw 83810 83809 2024-10-24T12:02:04Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83810 wikitext text/x-wiki {{reflist}} '''Ibrahim Waheed''', anndiraaɗo e '''Asward''', (duggi 1990 [jiida e ko haani]) ko politikal Maldivian mo woni Minista'en Ɓamtaare Ɓamtaare, Fedde e Fedde Fedde Fuuta. .<ref>{{Cite news|date=17 November 2023|title=Dr. Muizzu's promising cabinet|url=https://en.sun.mv/85974|access-date=10 April 2024|work=Sun}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ibrahim Waheed|url=https://presidency.gov.mv/Government/Official/385?lid=16|access-date=10 April 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref> == Kuugal == O heɓi jaŋde makko toownde ko e Jaayndeyaagal. Ko kanko woni hooreejo SanguTV jooni, cukko hooreejo RaajjeTV ɓennuɗo. O tawtoraama woote gardagol leydi Maldives e hitaande 2014, caggal ɗuum o yalti MDP, o dañii wooteeji gardagol leydi Thulusdhoo e tikket MTD.. == Firooji == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] 2nf4ydcv9jhdh2to0281hyfuwnjyib1 Ali Solih 0 23774 83811 2024-10-24T13:40:40Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1108031864|Ali Solih]]" 83811 wikitext text/x-wiki '''Ali Solih''' ko politik Maldives ummoriiɗo e lannda Jumhooree, jooni ko jaagorgal dowla to bannge taariindi, mbayliigu weeyo e karallaagal e nder kabine Maldives. == Nolde hoore == == Firooji == th4xt7hqo5xm6lht3844epf7s3kid3c 83812 83811 2024-10-24T13:43:25Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83812 wikitext text/x-wiki '''Ali Solih''' ko politik Maldives ummoriiɗo e lannda Jumhooree, jooni ko jaagorgal dowla to bannge taariindi, mbayliigu weeyo e karallaagal e nder kabine Maldives.<ref>{{Cite web|title=Maldives Environment Minister Ali Solih stabbed near Male|url=https://www.gulftoday.ae/news/2022/08/23/maldives-environment-minister-ali-solih-stabbed-near-male|access-date=2022-08-29|website=www.gulftoday.ae}}</ref> == Nolde hoore == == Firooji == <references /> enqho2nztf79hberuonhgdj6n9silju Ahmed Shiyam (ministaar) 0 23775 83813 2024-10-24T13:50:27Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1226315264|Ahmed Shiyam (minister)]]" 83813 wikitext text/x-wiki '''Ahmed Shiyam''' ko politikko Maldivian mo woni Ministaaɓe Fedde Ɓamtaare e Fedde Ɓattaade Fedde Ɓataade. Shiyam ina jogii Dipolomaa e Dipolomasi e Geɗe Aduna to Duɗal Jaŋde Dipolomasi hakkunde leyɗeele Bandaranaike, Sri Lanka e hitaande 2012.Rewi heen ko dipoloma Postgraduate e Njuɓɓudi Peeje e Ardorde, to Sri Lanka. O heɓi Master makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal njulaagu NUCB to Japon<ref name=":0">{{Cite web}}</ref> == Kuugal == O wonnoo hooreejo leydi 19th for Naifaru constituency. O woni ardiiɗo mawɗo partiiji Progressive of Maldives, o laati ardiiɗo leydi ndii ngam jaɓɓorgo jawdi e jawdi maayo. == Firooji == [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] dnjmgdawcfr3fbjl338udex939px478 83820 83813 2024-10-24T15:42:55Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83820 wikitext text/x-wiki '''Ahmed Shiyam''' ko politikko Maldivian mo woni Ministaaɓe Fedde Ɓamtaare e Fedde Ɓattaade Fedde Ɓataade. Shiyam ina jogii Dipolomaa e Dipolomasi e Geɗe Aduna to Duɗal Jaŋde Dipolomasi hakkunde leyɗeele Bandaranaike, Sri Lanka e hitaande 2012.Rewi heen ko dipoloma Postgraduate e Njuɓɓudi Peeje e Ardorde, to Sri Lanka. O heɓi Master makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal njulaagu NUCB to Japon<ref name=":0">{{Cite web}}</ref> == Kuugal == O wonnoo hooreejo leydi 19th for Naifaru constituency. O woni ardiiɗo mawɗo partiiji Progressive of Maldives, o laati ardiiɗo leydi ndii ngam jaɓɓorgo jawdi e jawdi maayo.<ref>{{Cite news|date=21 November 2023|title=Maldives appoints new fisheries minister|url=https://www.undercurrentnews.com/2023/11/21/maldives-appoints-new-fisheries-minister/|access-date=10 April 2024|work=Undercurrent News}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 246hcfnhcownrm4t1y46h3iwhswwcze Aishath Shiham 0 23776 83821 2024-10-24T15:49:06Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1251032610|Aishath Shiham]]" 83821 wikitext text/x-wiki '''Aishath Shiham''' (Dhivehi: jibinaa ko 15 feebariyee 1964) ko politikyanke Maldives, ko o jaagorgal ƴellitaare renndo e ɓesngu e nder leydi Maldives == Jaŋde == O heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik worgo. O heɓi Master e ganndal hakkille wasiyaaji, e doktoraa makko e ganndal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle. == Kuugal == O laati ardiiɗo jaŋde gila 2013 haa 2018 nder laamu Abdulla Yameen. == Firooji == [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] j51qntd3v2n6tcxb5boejhzlr3scy0e 83822 83821 2024-10-24T15:52:00Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83822 wikitext text/x-wiki '''Aishath Shiham''' (Dhivehi: jibinaa ko 15 feebariyee 1964) ko politikyanke Maldives, ko o jaagorgal ƴellitaare renndo e ɓesngu e nder leydi Maldives == Jaŋde == O heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik worgo. O heɓi Master e ganndal hakkille wasiyaaji, e doktoraa makko e ganndal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle. == Kuugal == O laati ardiiɗo jaŋde gila 2013 haa 2018 nder laamu Abdulla Yameen.<ref>{{cite web|date=17 November 2013|title=Dr Aishath Shiham has been appointed as the Minister of Education|url=https://www.moe.gov.mv/en/article/view/57/Dr-Aishath-Shiham-has-been-appointed-as-the-Minister-of-Education|access-date=17 November 2013|website=[[Ministry of Education (Maldives)|Ministry of Education]]}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] pfbmccuca4zdcx7l4cxaf2in2g7p542 83824 83822 2024-10-24T15:55:03Z Fulani215 7983 /* Jaŋde */Fixed typo 83824 wikitext text/x-wiki '''Aishath Shiham''' (Dhivehi: jibinaa ko 15 feebariyee 1964) ko politikyanke Maldives, ko o jaagorgal ƴellitaare renndo e ɓesngu e nder leydi Maldives == Jaŋde == O heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik worgo. O heɓi Master e ganndal hakkille wasiyaaji, e doktoraa makko e ganndal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Newcastle]]. == Kuugal == O laati ardiiɗo jaŋde gila 2013 haa 2018 nder laamu Abdulla Yameen.<ref>{{cite web|date=17 November 2013|title=Dr Aishath Shiham has been appointed as the Minister of Education|url=https://www.moe.gov.mv/en/article/view/57/Dr-Aishath-Shiham-has-been-appointed-as-the-Minister-of-Education|access-date=17 November 2013|website=[[Ministry of Education (Maldives)|Ministry of Education]]}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] ophp4g0iwbc63d22rf7atcgc8x8wn2w 83825 83824 2024-10-24T15:57:12Z Fulani215 7983 /* Himobe */Fixed typo 83825 wikitext text/x-wiki '''Aishath Shiham''' (Dhivehi: jibinaa ko 15 feebariyee 1964) ko politikyanke Maldives, ko o jaagorgal ƴellitaare renndo e ɓesngu e nder leydi Maldives == Jaŋde == O heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik worgo. O heɓi Master e ganndal hakkille wasiyaaji, e doktoraa makko e ganndal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Newcastle]]. == Kuugal == O laati ardiiɗo jaŋde gila 2013 haa 2018 nder laamu Abdulla Yameen.<ref>{{cite web|date=17 November 2013|title=Dr Aishath Shiham has been appointed as the Minister of Education|url=https://www.moe.gov.mv/en/article/view/57/Dr-Aishath-Shiham-has-been-appointed-as-the-Minister-of-Education|access-date=17 November 2013|website=[[Ministry of Education (Maldives)|Ministry of Education]]}}</ref> == Himobe == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] jacm4skoih3kp6ffb5gcitibcc0nrw9 83842 83825 2024-10-24T20:42:08Z Adamu ab 8876 83842 wikitext text/x-wiki '''Aishath Shiham''' (Dhivehi: jibinaa ko yalnde 15 lewru feebariyee hiitande ndungu alif (1964) ko politikyanke Maldives, ko o jaagorgal ƴellitaare renndo e ɓesngu e nder leydi Maldives == Jaŋde == O heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pasifik worgo. O heɓi Master e ganndal hakkille wasiyaaji, e doktoraa makko e ganndal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Newcastle]]. == Kuugal == O laati ardiiɗo jaŋde gila e nder dubi 2013 haa too nder dubi 2018 nder ardunmngal laamu Abdulla Yameen.<ref>{{cite web|date=17 November 2013|title=Dr Aishath Shiham has been appointed as the Minister of Education|url=https://www.moe.gov.mv/en/article/view/57/Dr-Aishath-Shiham-has-been-appointed-as-the-Minister-of-Education|access-date=17 November 2013|website=[[Ministry of Education (Maldives)|Ministry of Education]]}}</ref> == Himobe == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 4ccqk3rfg86ib8dtapn7q3rieqvfhnh Shidhatha Shareef 0 23777 83823 2024-10-24T15:55:02Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1185086630|Shidhatha Shareef]]" 83823 wikitext text/x-wiki '''Shidhatha Shareef''' (Dhivehi: ⁇ ⁇) ko Ministaaɗo Gender e Social Security Maldives. O laati mawɗo jaayndiyankeejo jaayndiyaaku nder hooreejo leydi Abdulla Yameen e hooreejo jaaynde Adhaalath. Shidhatha ko daraniiɗo jojjanɗe aadee, o woppi golle jaagorgal ko feewti e renndo, ɓesngu e kisal renndo, o wiyi laamu nguu ina jokki e wallitde e ajendaaji peewnugol == Firooji == {{reflist|colwidth=30em}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] em6phc3d36sa8qkkjputtveyiyrocdd 83826 83823 2024-10-24T15:57:39Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83826 wikitext text/x-wiki '''Shidhatha Shareef''' (Dhivehi: ⁇ ⁇) ko Ministaaɗo Gender e Social Security Maldives. O laati mawɗo jaayndiyankeejo jaayndiyaaku nder hooreejo leydi Abdulla Yameen e hooreejo jaaynde Adhaalath. Shidhatha ko daraniiɗo jojjanɗe aadee, o woppi golle jaagorgal ko feewti e renndo, ɓesngu e kisal renndo, o wiyi laamu nguu ina jokki e wallitde e ajendaaji peewnugol.<ref>{{cite web|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/23065|title=President accepts the resignation of Shidhatha Shareef|author=Presidents Office|date=6 February 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.wionews.com/south-asia/proactively-promoting-women-leadership-says-maldives-minister-of-social-services-shidhatha-shareef-193798|title=Proactively promoting women leadership: Maldives minister Shidhatha Shareef|author=Wio News|date=30 January 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.foreign.gov.mv/index.php/en/mediacentre/news/4890-the-delegation-from-the-un-office-of-the-high-commissioner-for-human-rights-concludes-their-visit-to-the-maldives|title=The Delegation from the UN Office of the High Commissioner for Human Rights concludes their visit to the Maldives|author=Ministry of Foreign Affairs|date=7 March 2020}}</ref> == Firooji == <references /> {{reflist|colwidth=30em}} [[Category:Pages with unreviewed translations]] tqv41bz3qkin6a53ss2fnc7frmuyohr Shamau Shareef 0 23778 83827 2024-10-24T16:03:02Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1108492358|Shamau Shareef]]" 83827 wikitext text/x-wiki '''Shamau Shareef''' (⁇ ⁇) woni politikko Maldivian mo woni Ministaar Fedde Ɓamtaare. Gaɗa o huuwani nder Malee City Council bana mawɗo mawɗo mawɓe 4th haa 2017 haa 2021, O suɓi nder Council ngam wakilugo Maafannu Hulhangu Constituency nder 2014. O wakkilani Maldivian Democratic Party, nden o woni hooreejo hooreejo hakkilooji partiya. == Kuugal == Kaŋko Shamau fuɗɗii fuɗɗugo siyasa, o woni mo o haɓɓiri e hooreejo Youth For Equality (go'o NGO) e darjaɗo Sanco Maldives Pvt. Ltd, jaayɗe wuro je ɗon mari mari anndal nder kuuɗe maayo. Caggal nde o naati lannda Demokaraasi Maldives, Shamau tawtoraama kampaañuuji keewɗi, o waɗii kampaañuuji e nokkuuji ceertuɗi e nder leydi ndii. Shamau wonnoo ko cukko hooreejo leydi Malé e nder kampaañ woote gardagol leydi 2013 ngam suɓaade kanndidaa MDP mo Mohamed Nasheed. O dariima e wooteeji diisnondiral nokkuuji e lewru feebariyee 2014, o suɓaama e diisnondiral wuro Malé. Shamau kadi ko gardiiɗo fedde ɗiɗmere toppitiinde laamu nokkuuji leydi Maldives.. == Firooji == [[Category:Pages with unreviewed translations]] f5mhuxhd94496bctr7to0l8bes6dn75 83828 83827 2024-10-24T16:05:29Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83828 wikitext text/x-wiki '''Shamau Shareef''' (⁇ ⁇) woni politikko Maldivian mo woni Ministaar Fedde Ɓamtaare. Gaɗa o huuwani nder Malee City Council bana mawɗo mawɗo mawɓe 4th haa 2017 haa 2021, O suɓi nder Council ngam wakilugo Maafannu Hulhangu Constituency nder 2014. O wakkilani Maldivian Democratic Party, nden o woni hooreejo hooreejo hakkilooji partiya. == Kuugal == Kaŋko Shamau fuɗɗii fuɗɗugo siyasa, o woni mo o haɓɓiri e hooreejo Youth For Equality (go'o NGO) e darjaɗo Sanco Maldives Pvt. Ltd, jaayɗe wuro je ɗon mari mari anndal nder kuuɗe maayo. Caggal nde o naati lannda Demokaraasi Maldives, Shamau tawtoraama kampaañuuji keewɗi, o waɗii kampaañuuji e nokkuuji ceertuɗi e nder leydi ndii. Shamau wonnoo ko cukko hooreejo leydi Malé e nder kampaañ woote gardagol leydi 2013 ngam suɓaade kanndidaa MDP mo Mohamed Nasheed. O dariima e wooteeji diisnondiral nokkuuji e lewru feebariyee 2014, o suɓaama e diisnondiral wuro Malé. Shamau kadi ko gardiiɗo fedde ɗiɗmere toppitiinde laamu nokkuuji leydi Maldives...<ref>[http://lga.gov.mv/v1/lga/board Local Government Authority, Male] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151117031307/http://lga.gov.mv/v1/lga/board|date=2015-11-17}}</ref><ref>[http://minivannewsarchive.com/news-in-brief/shamau-to-represent-male-city-council-on-lga-board-79081 "Shamau represented Malé City Council at the board of Local Government Authority"], Minivan News Archive, 5 March 2014</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] ijwcix113a7oih0l8rmcpjnm9cnqnbg Adam Shareef 0 23779 83829 2024-10-24T16:10:13Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1252898978|Adam Shareef]]" 83829 wikitext text/x-wiki '''Adam Shareef Umar''' (Dhivehi: ; jibinaa 12 lewru Desemba 1964) ko politikkeejo Maldiviyanko'en, ko jooni o woni Ministaaɗo Dowlaaji, Goomu Laamu e Kuuɓal Fuuta. == Jaŋde == Shareef heɓii jaŋde magistri nder janngirde e Jaŋde East Anglia. == Kuugal == O woniino jaagorgal ko feewti e ndeenka leydi e kisal leydi e sahaa nde Abdulla Yameen ardii leydi ndii.Ko adii ɗuum, o woniino jaagorgal dowla ko fayti e jaŋde tuggi 2014 haa 2015. O laati boo lilaaɗo mawɗo hooreejo Yameen. O woniino tergal parlemaa 19ɓo ngam diiwaan Madduvari.O woniino kadi cukko hooreejo fedde ngenndiire yimɓe (PNC) == Firooji == [[Category:Pages with unreviewed translations]] qsettz16edid1iuk3glc0ocxo4irar6 83830 83829 2024-10-24T16:13:30Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83830 wikitext text/x-wiki '''Adam Shareef Umar''' (Dhivehi: ; jibinaa 12 lewru Desemba 1964) ko politikkeejo Maldiviyanko'en, ko jooni o woni Ministaaɗo Dowlaaji, Goomu Laamu e Kuuɓal Fuuta. == Jaŋde == Shareef heɓii jaŋde magistri nder janngirde e Jaŋde East Anglia. == Kuugal == O woniino jaagorgal ko feewti e ndeenka leydi e kisal leydi e sahaa nde Abdulla Yameen ardii leydi ndii.Ko adii ɗuum, o woniino jaagorgal dowla ko fayti e jaŋde tuggi 2014 haa 2015. O laati boo lilaaɗo mawɗo hooreejo Yameen. O woniino tergal parlemaa 19ɓo ngam diiwaan Madduvari.O woniino kadi cukko hooreejo fedde ngenndiire yimɓe (PNC)O woniino tergal parlemaa 19ɓo ngam diiwaan Madduvari.O woniino kadi cukko hooreejo fedde ngenndiire yimɓe (PNC)O woniino tergal parlemaa 19ɓo ngam diiwaan Madduvari.O woniino kadi cukko hooreejo fedde ngenndiire yimɓe (PNC)O woniino tergal parlemaa 19ɓo ngam diiwaan Madduvari.O woniino kadi cukko hooreejo fedde ngenndiire yimɓe (PNC).<ref>{{Cite web|title=Members - People's Majlis of Maldives|url=https://majlis.gov.mv/en/19-parliament/members/124|access-date=2022-01-18|website=majlis.gov.mv}}</ref> He is also the Deputy Leader of the [[People's National Congress (Maldives)|People's National Congress]] (PNC).<ref>{{Cite web|title=Party Leaders|url=https://pnc.mv/en/members/party-leaders|access-date=10 April 2024|website=[[People's National Congress (Maldives)|People's National Congress]]}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] 3ipsgfk6xft96q5mgsbdeymml7l1kuy Antony F. Campbell 0 23780 83831 2024-10-24T18:31:14Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1250879812|Antony F. Campbell]]" 83831 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Antony Francis Campbell''' SJ (24 ut 1934 – 2 ut 2020) ko almuudo jesuit e ganndo Alkuraan. O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Christchurch, to leydi Nuwel Selannde, o janngi to duɗal Selwyn House. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Patrick, to wuro wiyeteengo Silverstream. Caggal nde o yalti duɗal ɓooyaani o naati e duɗal jesuit en, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, to duɗal jaaɓi haaɗtirde diine to Lyon-Fourvière, to duɗal jaaɓi haaɗtirde bibliik Pontifical, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Claremont. Duuɓi 40, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde diineeji to wuro wiyeteengo Melbourne. Campbell anndini nder Deftere Samu'el: kuuɗe maako hawti e jannguki dow haala ark (The Ark Narrative (1 Sam 4-6; 2 Sam 6): A Form-critical and Traditio-historical Study, 1975), e commentaries dow 1 Samu'el e 2 Samu'el. Deftere maako nder hitaande 1986 Of Prophets and Kings: A Late Ninth-Century Document (1 Samuel 1-2 Kings 10) ɗon hawta "ngam jaŋde ɓurɗe fuu haa jooni" dow jaŋde dabareeji dow Deuteronomist nder Samu'el e Kings. == Firooji == [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 5aa9p4rco2e0h9qx6qb6iipszue5j8q Edmund Campion (taariiha) 0 23781 83832 2024-10-24T18:37:12Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1181629311|Edmund Campion (historian)]]" 83832 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko 1933 to Sidney) ko almuudo katolik Ostarali, daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder 1953. O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder Catholic Institute of Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki Australia nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe yimɓe nder Woolloomooloo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] ij3oy5kn850lrm37gw8bh6gz9wxz3v9 83833 83832 2024-10-24T18:41:10Z MOIBARDE 10068 83833 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko 1933 to Sidney) ko almuudo katolik [[Ostarali]], daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder 1953. O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder ''Catholic Institute of'' Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki [[Ostarali|Australia]] nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe yimɓe nder Woolloomooloo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 874lc855v3bf4i0b2klaavgnml08p66 83834 83833 2024-10-24T18:43:36Z MOIBARDE 10068 83834 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko 1933 to Sidney) ko almuudo katolik [[Ostarali]], daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder 1953.<ref>{{cite news|date=3 September 1953|title=Ministers, Leading Citizens Hoodwinked By Communists' Peace Convention Stratagem|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/147156641|work=Catholic Weekly|location=Sydney|access-date=30 June 2021}}</ref> O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder ''Catholic Institute of'' Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki [[Ostarali|Australia]] nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe yimɓe nder Woolloomooloo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 3dz77hcg8iynsnsfz50nzsc1e0a03mt John Carlin (taare limgal) 0 23782 83835 2024-10-24T18:50:33Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1251857352|John Carlin (statistician)]]" 83835 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''John B. Carlin''' ko ganndo limto to Ostarali. Ko kanko woni hooreejo ganndal doosɗe e gardo fedde epidemiyoloji e biostatistik to Duɗal wiɗtooji sukaaɓe Murdoch (MCRI) e porfeseer to Duɗal Epidemiyoloji e Biostatistik to Duɗal Yimɓe e Cellal Aduna to Melbourne to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne. O ardii kadi nokku biyeteeɗo Biostatistique to Victoria, gollondiral hakkunde MCRI, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Monash, gila 2012. Fagguduyanke biyeteeɗo Wendy Carlin ko miñiiko debbo.. Haŋkadi carlin'en nder Melbourne School of Population and Global Health, o woni boo mo'o mo'o'o nder nder nder nder do'aare paediatriiki nder University of Melbourne. E hitaande 2018, Carlin laatii laamɗo nder Academy of Health and Medical Sciences Australia. == Kuugal jeyaaɗo ==   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] c8meorxnd1t1qz9i02zbxycestjcmbl 83836 83835 2024-10-24T18:58:50Z MOIBARDE 10068 83836 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''John B. Carlin''' ko ganndo limto to [[Ostarali]]. Ko kanko woni hooreejo ganndal doosɗe e gardo fedde epidemiyoloji e biostatistik to Duɗal wiɗtooji sukaaɓe Murdoch (MCRI) e porfeseer to Duɗal Epidemiyoloji e Biostatistik to Duɗal Yimɓe e Cellal Aduna to Melbourne to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne.<ref>{{Cite web|url=https://www.mcri.edu.au/users/professor-john-carlin|title=Professor John Carlin|website=Murdoch Children's Research Institute|language=en|access-date=2019-09-24}}</ref> O ardii kadi nokku biyeteeɗo Biostatistique to Victoria, gollondiral hakkunde MCRI, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Monash, gila 2012. Fagguduyanke biyeteeɗo Wendy Carlin ko miñiiko debbo.. Haŋkadi carlin'en nder Melbourne School of Population and Global Health, o woni boo mo'o mo'o'o nder nder nder nder do'aare paediatriiki nder University of Melbourne. E hitaande 2018, Carlin laatii laamɗo nder Academy of Health and Medical Sciences Australia. == Kuugal jeyaaɗo ==   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] dbw7rqy47abuipj9yxqd7s30l48lu20 Christopher Chantler 0 23783 83837 2024-10-24T20:17:40Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1182089726|Christopher Chantler]]" 83837 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Porofesoor '''Christopher T. Chantler''' ko ganndo fisik mo Ostarali, jooni ko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, kadi ko o cuɓaaɗo e fedde fisik Ameriknaajo jogiiɗo golle bayyinaaɗe e nder jaaynde fisik e kemikal, jaaynde kemikal organometallik e Spektrometri X-Ray . == Fedde, jaaynde e kuugal == Chantler woni goomu: * American Physical Society (2016-) * American Chemical Society (2010-) * Fedde Fedde Fuuta Amerik (1993-) * American Institute of Physics (1993-) * Fedde Fedde Fuuta Australia (1994-) * Institute of Physics (UK) (2004-) * Fedde Crystallographers nder Australia e New Zealand (1999-) * International Radiation Physics Society (1999-) * Kawtal jaayndiyankooɓe anndal ngal, XVUV (2008-) * International X-ray Absorption Fine Structure Society (2006-) * Fedde Fedde Fanditaaki Fanditaaku Fanditaangu (2006-) * Legenda (2019-) == Kuugal == Chantler woni mo hawri e habaru ha Australian Optical Society News e o ɗon haako diga 1995. O laati mo bo laamuɗo e mawɗo Fedde Fedde Fuuta (AOS) Australia 1996-2007.O ɗon wondi boo marɗo site ha [https://web.archive.org/web/20160406132517/http://physics.mq.edu.au/~aos/ AOS] diga 2000; o ɗon mari darnde maako bana * pop * marɗo dog mad diga 2019. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] 5u3olpsvalvvnn5ira6hg2xwqqouuiz 83838 83837 2024-10-24T20:22:52Z MOIBARDE 10068 83838 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Porofesoor '''Christopher T. Chantler''' ko ganndo fisik mo [[Ostarali|Ostarali,]] jooni ko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, kadi ko o cuɓaaɗo e fedde fisik Ameriknaajo jogiiɗo golle bayyinaaɗe e nder jaaynde fisik e kemikal, jaaynde kemikal organometallik e Spektrometri X-Ray .<ref>{{Cite web|url=https://www.aps.org/programs/honors/fellowships/archive-all.cfm|title=Fellows|publisher=aps.org|access-date=April 20, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://findanexpert.unimelb.edu.au/display/person861|title=Christopher Chantler|publisher=unimelb.edu.au|access-date=April 20, 2017}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Chantler|first=Christopher T|date=1995|title=Theoretical Form Factor, Attenuation, and Scattering Tabulation for Z=1–92 from E=1–10 eV to E=0.4–1.0 MeV|url=https://scholar.google.com.au/citations?user=Z4o4cGAAAAAJ#d=gs_md_cita-d&p=&u=%2Fcitations%3Fview_op%3Dview_citation%26hl%3Den%26user%3DZ4o4cGAAAAAJ%26citation_for_view%3DZ4o4cGAAAAAJ%3Au5HHmVD_uO8C%26tzom%3D-60|journal=[[Journal of Physical and Chemical Reference Data]]|publisher=NIST|volume=24|issue=1|pages=71–643|doi=10.1063/1.555974|bibcode=1995JPCRD..24...71C|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://scholar.google.com.au/citations?user=Z4o4cGAAAAAJ|title=Christopher T Chantler - Google Scholar Citations|website=scholar.google.com.au|access-date=2018-10-07}}</ref> == Fedde, jaaynde e kuugal == Chantler woni goomu: * American Physical Society (2016-) * American Chemical Society (2010-) * Fedde Fedde Fuuta Amerik (1993-) * American Institute of Physics (1993-) * Fedde Fedde Fuuta Australia (1994-) * Institute of Physics (UK) (2004-) * Fedde Crystallographers nder Australia e New Zealand (1999-) * International Radiation Physics Society (1999-) * Kawtal jaayndiyankooɓe anndal ngal, XVUV (2008-) * International X-ray Absorption Fine Structure Society (2006-) * Fedde Fedde Fanditaaki Fanditaaku Fanditaangu (2006-) * Legenda (2019-) == Kuugal == Chantler woni mo hawri e habaru ha Australian Optical Society News e o ɗon haako diga 1995. O laati mo bo laamuɗo e mawɗo Fedde Fedde Fuuta (AOS) Australia 1996-2007.O ɗon wondi boo marɗo site ha [https://web.archive.org/web/20160406132517/http://physics.mq.edu.au/~aos/ AOS] diga 2000; o ɗon mari darnde maako bana * pop * marɗo dog mad diga 2019. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] b6h3tbo7yejgzz3cwzfpr1lw0d9tlye 83839 83838 2024-10-24T20:24:41Z MOIBARDE 10068 83839 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Porofesoor '''Christopher T. Chantler''' ko ganndo fisik mo [[Ostarali|Ostarali,]] jooni ko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Melbourne, kadi ko o cuɓaaɗo e fedde fisik Ameriknaajo jogiiɗo golle bayyinaaɗe e nder jaaynde fisik e kemikal, jaaynde kemikal organometallik e Spektrometri X-Ray .<ref>{{Cite web|url=https://www.aps.org/programs/honors/fellowships/archive-all.cfm|title=Fellows|publisher=aps.org|access-date=April 20, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://findanexpert.unimelb.edu.au/display/person861|title=Christopher Chantler|publisher=unimelb.edu.au|access-date=April 20, 2017}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Chantler|first=Christopher T|date=1995|title=Theoretical Form Factor, Attenuation, and Scattering Tabulation for Z=1–92 from E=1–10 eV to E=0.4–1.0 MeV|url=https://scholar.google.com.au/citations?user=Z4o4cGAAAAAJ#d=gs_md_cita-d&p=&u=%2Fcitations%3Fview_op%3Dview_citation%26hl%3Den%26user%3DZ4o4cGAAAAAJ%26citation_for_view%3DZ4o4cGAAAAAJ%3Au5HHmVD_uO8C%26tzom%3D-60|journal=[[Journal of Physical and Chemical Reference Data]]|publisher=NIST|volume=24|issue=1|pages=71–643|doi=10.1063/1.555974|bibcode=1995JPCRD..24...71C|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://scholar.google.com.au/citations?user=Z4o4cGAAAAAJ|title=Christopher T Chantler - Google Scholar Citations|website=scholar.google.com.au|access-date=2018-10-07}}</ref> == Fedde, jaaynde e kuugal == Chantler woni goomu: * American Physical Society (2016-) * American Chemical Society (2010-) * Fedde Fedde Fuuta Amerik (1993-) * American Institute of Physics (1993-) * Fedde Fedde Fuuta [[Ostarali|Australia]] (1994-) * Institute of Physics (UK) (2004-) * Fedde Crystallographers nder Australia e New Zealand (1999-) * International Radiation Physics Society (1999-) * Kawtal jaayndiyankooɓe anndal ngal, XVUV (2008-) * International X-ray Absorption Fine Structure Society (2006-) * Fedde Fedde Fanditaaki Fanditaaku Fanditaangu (2006-) * Legenda (2019-) == Kuugal == Chantler woni mo hawri e habaru ha Australian Optical Society News e o ɗon haako diga 1995. O laati mo bo laamuɗo e mawɗo Fedde Fedde Fuuta (AOS) Australia 1996-2007.O ɗon wondi boo marɗo site ha [https://web.archive.org/web/20160406132517/http://physics.mq.edu.au/~aos/ AOS] diga 2000; o ɗon mari darnde maako bana * pop * marɗo dog mad diga 2019. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] d4b1veq6lbi4gyj1rbm6dho1nqg46xt Roger Chao 0 23784 83840 2024-10-24T20:33:32Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1225890007|Roger Chao]]" 83840 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Roger Chao''', FRGS, ko njiylawu Ostarali, ko ƴaañoowo koye, ko filosof, ko ganndo ko faati e nehdi. == Loto e jaɓɓorgo == Nder 2006, Chao e [[Stephen Fordyce]] timmini laawol caka fuɗɗam fuɗɗam nder fuɗɗam Arthurs ha worgo hirnaange Tasmania. Ɓe keɓii 2006 Young Adventurer of the Year award diga Australian Geographic Society. E hitaande 2007, Chao ƴetti fuɗnaange Greenland diga fuɗnaande haa hirnaange, walaa goomu mo walli, o laati neɗɗo ɓurɗo sukaaɓe waɗugo non.<ref name="WEB" /> O ɗon ɗaɓɓita kuuɗe ɓii-ɓii-ɓaaje dow aada Inuit nder Greenland, o jeyaaɗo e Royal Geographical Society ngam anndingo kuugal ngal.<ref name="Roger" /><ref name="Australia Day" /> Nder 2009 e 2010, Chao e [[Megan Kerr]] waɗi "Steppe By Steppe - Side By Side" nder Asiya Fuuta, ɓe njahi dow quadracycle touring Quike diga Astana, [[Kasakstan|Kazakhstan]] haa Uzbekistan, [[Tajikistan]], [[Kirgistan|Kyrgyzstan]] e Xinjiang (gooduɗo hoore mum nder lesdi Sin hirnaange).<ref name="Australia Day" />&nbsp; Chao kadi woni kayaker ndiyam, caver, rock climber, skier. O huwtorii bana marɗo jaŋde e jaŋde, e no darinoowo e darinoowo foroy ngam ɗaɓɓude e kisndam. Chao ɗon ɗon ɗon ɗon ɗowol nder kawtal mawɗo nder The Explorers Club.<ref name="WEB" /><ref name="Roger" /> == Nolde jaŋde e miijooji == Chao woni jaangirde 2003 e Scottish College, Melbourne, e woodi daraaje nder Arts (Politics and Philosophy) e Economics e daraaje honors nder Philosophy / Ethics diga Monash University. Chao waɗi kuuɗe dow laabi huutol huutol huuwugo huutol heɓaaki huutol. == Ɗe goɗɗe == Chao huwti e Ofisa Ɓamtaare Haɓɓiiɗo Haɓɓiiɗum Haɓɓiiɗi Haɓɓiiɗe, e wonde Victoria Ambassador for Australia Day. == Firooji == {{Reflist|2}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] burff3e9aufxiwanb9qivvdwqf2alo2 83841 83840 2024-10-24T20:41:51Z MOIBARDE 10068 83841 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Roger Chao''', FRGS, ko njiylawu [[Ostarali]], ko ƴaañoowo koye, ko filosof, ko ganndo ko faati e nehdi.<ref name="WEB2">{{cite web|url=http://www.worldexplorersbureau.com/index.php/our-speakers/polar-speakers/roger-chao.html|title=Roger Chao|year=2012|publisher=The World Explorers Bureau|accessdate=4 December 2012}}</ref><ref name="Ambassador">{{cite web|url=http://www.australiaday.org.au/australia-day/ambassadors/vic/roger-chao.aspx|title=Roger Chao|publisher=[[National Australia Day Council|NADC]]|accessdate=4 December 2012}}</ref><ref name="IPF">{{cite web|url=http://www.explorapoles.org/explorers/profile/chao_roger/|title=Chao Roger|year=2012|work=ExploraPoles|publisher=[[International Polar Foundation]]|accessdate=4 December 2012}}</ref> == Loto e jaɓɓorgo == Nder 2006, Chao e [[Stephen Fordyce]] timmini laawol caka fuɗɗam fuɗɗam nder fuɗɗam Arthurs ha worgo hirnaange Tasmania. Ɓe keɓii 2006 ''Young Adventurer of the Year award'' diga Australian ''Geographic Society''. E hitaande 2007, Chao ƴetti fuɗnaange Greenland diga fuɗnaande haa hirnaange, walaa goomu mo walli, o laati neɗɗo ɓurɗo sukaaɓe waɗugo non.<ref name="WEB" /> O ɗon ɗaɓɓita kuuɗe ɓii-ɓii-ɓaaje dow aada Inuit nder ''Greenland'', o jeyaaɗo e Royal Geographical Society ngam anndingo kuugal ngal.<ref name="Roger" /><ref name="Australia Day" /> Nder 2009 e 2010, Chao e [[Megan Kerr]] waɗi "Steppe By Steppe - ''Side By Side''" nder Asiya Fuuta, ɓe njahi dow quadracycle touring Quike diga Astana, [[Kasakstan|Kazakhstan]] haa Uzbekistan, [[Tajikistan]], [[Kirgistan|Kyrgyzstan]] e Xinjiang (gooduɗo hoore mum nder lesdi Sin hirnaange).<ref name="Australia Day" />&nbsp; Chao kadi woni kayaker ndiyam, caver, rock climber, skier. O huwtorii bana marɗo jaŋde e jaŋde, e no darinoowo e darinoowo foroy ngam ɗaɓɓude e kisndam. Chao ɗon ɗon ɗon ɗon ɗowol nder kawtal mawɗo nder The Explorers Club.<ref name="WEB" /><ref name="Roger" /> == Nolde jaŋde e miijooji == Chao woni jaangirde 2003 e Scottish College, Melbourne, e woodi daraaje nder Arts (Politics and Philosophy) e Economics e daraaje honors nder Philosophy / Ethics diga Monash University. Chao waɗi kuuɗe dow laabi huutol huutol huuwugo huutol heɓaaki huutol. == Ɗe goɗɗe == Chao huwti e Ofisa Ɓamtaare Haɓɓiiɗo Haɓɓiiɗum Haɓɓiiɗi Haɓɓiiɗe, e wonde Victoria Ambassador for Australia Day. == Firooji == {{Reflist|2}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] iq7h7d3fkg2r1x5iiyqjtaaorhcoimq Phil Clark (tawiyanke politik) 0 23785 83843 2024-10-24T20:49:29Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1222915359|Phil Clark (political scientist)]]" 83843 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Philip Jonathan Clark''' (anndiraa 12 August 1979) ko anndudi politik Australia e jokkondirɗo cricketer. Clark ɗon mo'o ɗon mo'a haa juŋŋgo, ɗon mo'e ɗon mo'aa haa juŋŋga haa juŋŋgi haa juŋŋgu. Clark, ko ɓiyleydi Ostarali, jibinaa ko to wuro wiyeteengo Khartoum, to leydi Sudaan, o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders to duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders. Nde o janngata ngam heɓde dipolom to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, ɗo o woni ganndo Rhodes, Clark waɗii yeewtere wootere e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford UCCE e Worcestershire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Parks e hitaande 2002. Clark ƴetti wicket gooto e nder yeewtere adannde Worcestershire fotde 523 /6 bayyini, nde Anurag Singh ngam timminde e limooje 1/72 gila e overs sappo e tati. O woppitaa ngam duck e Alamgir Sheriyar e nder Oxford UCCE e nder balɗe gadane ɗe o waɗi e nder balɗe 145, e nder balɗe ɗiɗmere Worcestershire o waɗii balɗe nay ɗe ngalaa wicket e nder balɗe maɓɓe 159/6. E dow 538 ngam dogde, Oxford UCCE waawi tan ko jogaade 205 fof, e Clark joofniri ndeen innings yaltaani e 0. Worcestershire heɓi kawgel ngel e 332 dogdu.[5] Ko ɗum tan woni yeewtere makko mawnde e Oxford UCCE. Caggal nde o jokki cricket, Clark heɓii doktoor makko e dow ɗemngal politik to Oxford, o ɓaawo o laati anndal politik ngal anndini konu e dow ɗeen haalaaji ɓaawo konu e o laati jannginoowo politik duniyaaru e SOAS University of London. == Ɗuɓɓugo == * Gacaca Courts, Post-Genocide Justice and Reconciliation: Justice without Lawyers (2010) * Hakkiilo ɓaawo: Fuuɗugo suudu kiita caahu nder siyaasa Afrik (2018) == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] jqn6yhuneeaomugzkj5k6z99wynoppq 83844 83843 2024-10-24T20:55:36Z MOIBARDE 10068 83844 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Philip Jonathan Clark''' (anndiraa 12 August 1979) ko anndudi politik [[Ostarali|Australia]] e jokkondirɗo cricketer. Clark ɗon mo'o ɗon mo'a haa juŋŋgo, ɗon mo'e ɗon mo'aa haa juŋŋga haa juŋŋgi haa juŋŋgu. Clark, ko ɓiyleydi [[Ostarali]], jibinaa ko to wuro wiyeteengo [[Khartoum]], <ref>{{Cite web|title=Phil Clark|url=https://www.wilsoncenter.org/person/phil-clark|access-date=2024-05-08|website=Wilson Center|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Philip Clark Profile|url=https://www.espncricinfo.com/cricketers/philip-clark-11725|access-date=2024-05-08|website=ESPNcricinfo|language=en}}</ref> to leydi [[Sudan|Sudaan]], o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders to duɗal jaaɓi haaɗtirde Flinders. Nde o janngata ngam heɓde dipolom to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, ɗo o woni ganndo Rhodes, Clark waɗii yeewtere wootere e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford UCCE e Worcestershire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Parks e hitaande 2002. Clark ƴetti wicket gooto e nder yeewtere adannde Worcestershire fotde 523 /6 bayyini, nde Anurag Singh ngam timminde e limooje 1/72 gila e overs sappo e tati. O woppitaa ngam duck e Alamgir Sheriyar e nder Oxford UCCE e nder balɗe gadane ɗe o waɗi e nder balɗe 145, e nder balɗe ɗiɗmere Worcestershire o waɗii balɗe nay ɗe ngalaa wicket e nder balɗe maɓɓe 159/6. E dow 538 ngam dogde, Oxford UCCE waawi tan ko jogaade 205 fof, e Clark joofniri ndeen innings yaltaani e 0. Worcestershire heɓi kawgel ngel e 332 dogdu.Ko ɗum tan woni yeewtere makko mawnde e Oxford UCCE. Caggal nde o jokki cricket, Clark heɓii doktoor makko e dow ɗemngal politik to Oxford, o ɓaawo o laati anndal politik ngal anndini konu e dow ɗeen haalaaji ɓaawo konu e o laati jannginoowo politik duniyaaru e SOAS University of London. == Ɗuɓɓugo == * Gacaca Courts, Post-Genocide Justice and Reconciliation: Justice without Lawyers (2010) * Hakkiilo ɓaawo: Fuuɗugo suudu kiita caahu nder siyaasa Afrik (2018) == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] i0heuyj6tmexym95b3w2spjks1tcric Fazna Shakir 0 23786 83845 2024-10-24T21:07:22Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1249766292|Fazna Shakir]]" 83845 wikitext text/x-wiki {{reflist}} '''Fazna Shakir''' ko jaagorgal leydi Maldives ko feewti e rewɓe e worɓe e renndo. O wonii kadi tergal e diiso fedde wiyeteende « Mouvement réforme » Maldives. == Firooji == 3ym8xtmkgoc1ncefrvvthi9xb3b5uxv 83846 83845 2024-10-24T21:09:42Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83846 wikitext text/x-wiki {{reflist}} '''Fazna Shakir''' ko jaagorgal leydi Maldives ko feewti e rewɓe e worɓe e renndo. O wonii kadi tergal e diiso fedde wiyeteende « Mouvement réforme » Maldives..<ref>{{cite web|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/19967|title=President Solih Appoints 9 State Ministers|author=Presidents Office of Maldives|date=December 10, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mrm.mv/position/state-ministers|title=MRM State Ministers|author=Maldices Reform Movement|date=March 10, 2019}}</ref> == Firooji == <references /> 92lljwp49v7f4vpfv4588gyggvzncws Mariyam Shakeela (poolitikum) 0 23787 83847 2024-10-24T21:17:46Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1247456958|Mariyam Shakeela (politician)]]" 83847 wikitext text/x-wiki '''Mariyam Shakeela''' (dugumi 26 Desemba 1961) ko jaagorɗo Maldives e politikkoore mo o golliima hooreejo leydi Maldives ngam jaagorɗe e denndaangal yimɓe e hooreejo leydi Mali ngam jaagoraade e jaagorɗum. == Nguurndam == Shakeela, mo jaɓaani doktoor diga Jaŋde Curtin, o huuwi haa o laati hooreejo jaŋde jaŋde duniyaaru e hooreejo jaɓde jaŋnde jaŋde e nder laamu Maldives. O wondi gooto e ardiiɓe wonɓe e SIMDI Group, wonde ko wondi e nder kuuwol ɓurɗe ɓurɗe heewde e Maldives.<ref name=":0" /> O ɗon anndina o ɗon arda kuuje je ɗon mari riba e je ɗon mari foondo, o ɗon je ɗon je ɗon wondi nder kuuje duniyaaru, o ɗon haani o ɗon jeyi nder yimɓe ɓe ɗon jeyi ngam haɓɓugo hakkeeji yimɓe, ngam ɓe ɗon mari jam e jam. == Firo siyasa == Ñalnde 21 mee 2012, o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e taariindi e semmbe caggal nde ministeer oo sosaa. Ñalnde 21 noowammbar 2012 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e jinnaaɓe, ɓesngu e jojjanɗe aadee caggal nde jaagorde ɓennunde ndee woppitaa.Ñalnde 12 suwee 2013, o woni jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi.Ñalnde 21 noowammbar 2013, o toɗɗaa jaagorgal... Cellal e Jinnaaɗo mo ɗum woppitaa e darorɗe hitaande 1 sulyee 2014. Jooni ko kanko woni konsul tedduɗo Belsik to Maldives == Firooji == [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] tgmtxij5a4l5mnmf9n89omxkzjs57ey 83848 83847 2024-10-24T21:22:25Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83848 wikitext text/x-wiki '''Mariyam Shakeela''' (dugumi 26 Desemba 1961) ko jaagorɗo Maldives e politikkoore mo o golliima hooreejo leydi Maldives ngam jaagorɗe e denndaangal yimɓe e hooreejo leydi Mali ngam jaagoraade e jaagorɗum. == Nguurndam == Shakeela, mo jaɓaani doktoor diga Jaŋde Curtin, o huuwi haa o laati hooreejo jaŋde jaŋde duniyaaru e hooreejo jaɓde jaŋnde jaŋde e nder laamu Maldives. O wondi gooto e ardiiɓe wonɓe e SIMDI Group, wonde ko wondi e nder kuuwol ɓurɗe ɓurɗe heewde e Maldives.<ref name=":0" /> O ɗon anndina o ɗon arda kuuje je ɗon mari riba e je ɗon mari foondo, o ɗon je ɗon je ɗon wondi nder kuuje duniyaaru, o ɗon haani o ɗon jeyi nder yimɓe ɓe ɗon jeyi ngam haɓɓugo hakkeeji yimɓe, ngam ɓe ɗon mari jam e jam. == Firo siyasa == Ñalnde 21 mee 2012, o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e taariindi e semmbe caggal nde ministeer oo sosaa. Ñalnde 21 noowammbar 2012 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e jinnaaɓe, ɓesngu e jojjanɗe aadee caggal nde jaagorde ɓennunde ndee woppitaa.Ñalnde 12 suwee 2013, o woni jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi.Ñalnde 21 noowammbar 2013, o toɗɗaa jaagorgal... Cellal e Jinnaaɗo mo ɗum woppitaa e darorɗe hitaande 1 sulyee 2014. Jooni ko kanko woni konsul tedduɗo Belsik to Maldives.<ref>{{Cite web|date=21 May 2012|title=President Waheed establishes Ministry of Environment and Energy|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/7431|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref> On 21 November 2012 she was appointed as the Acting Minister of Gender, Family and Human rights after the previous minister was dismissed.<ref>{{Cite web|date=21 November 2012|title=Acting Gender Minister Appointed|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/8243|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref><ref>{{Cite web|date=19 November 2012|title=Minister of Gender, Family and Human Rights Dismissed|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/8237|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref> On 12 September 2013, she was the Acting [[Minister of Foreign Affairs (Maldives)|Minister of Foreign Affairs]].<ref>{{Cite web|date=12 September 2013|title=President appoints Dr Maryam Shakeela as the Acting Minister of Foreign Affairs|url=https://www.presidencymaldives.gov.mv/Press/Article/13242|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 September 2013|title=President appoints Dr. Mariyam Shakeela as the Acting Minister of Foreign Affairs|url=https://mail.foreign.gov.mv/index.php/en/media-center/news/president-appoints-dr-mariyam-shakeela-as-the-acting-minister-of-foreign-affairs|access-date=19 July 2024|website=[[Ministry of Foreign Affairs (Maldives)]]}}</ref> On 21 November 2013, she was appointed the Minister of Health and Gender which was abolished in the late year 1 July, 2014.{{refn|Because of work load, the president of [[Maldives]] split the ministry into ''[[Ministry of Law and Gender (Maldives)|Ministry of Law and Gender]]'' and ''Ministry of Health.'' The President's nomination for Minister of Health to Shakeela was dismissed from the cabinet on 11 August 2014, after the Parliament voted against granting approval for her to continue in office. Following the rejection, [[Mohamed Nazim]] was appointed as Acting Minister of Health.|group=note}} She now holds the position as Honorary Consul of Belgium in Maldives.<ref>{{Cite web|title=Honorary Consuls of other countries in Maldives|url=https://mail.foreign.gov.mv/index.php/en/ministry/honorary-consuls/honorary-consuls-of-other-countries-in-maldives|access-date=19 July 2024|website=[[Ministry of Foreign Affairs (Maldives)]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Short profile of Dr Shakeela|url=https://fccsouthasia.com/files/short-profile-of-Dr-Shakeela.pdf|access-date=19 July 2024|website=The Foreign Correspondents' Club Of South Asia}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] l7cbz73z3l8zea4eyrr0it7fulc4jmo 83859 83848 2024-10-25T10:45:17Z Fulani215 7983 /* Himobe */Fixed typo 83859 wikitext text/x-wiki '''Mariyam Shakeela''' (dugumi 26 Desemba 1961) ko jaagorɗo Maldives e politikkoore mo o golliima hooreejo leydi Maldives ngam jaagorɗe e denndaangal yimɓe e hooreejo leydi Mali ngam jaagoraade e jaagorɗum. == Nguurndam == Shakeela, mo jaɓaani doktoor diga Jaŋde Curtin, o huuwi haa o laati hooreejo jaŋde jaŋde duniyaaru e hooreejo jaɓde jaŋnde jaŋde e nder laamu Maldives. O wondi gooto e ardiiɓe wonɓe e SIMDI Group, wonde ko wondi e nder kuuwol ɓurɗe ɓurɗe heewde e Maldives.<ref name=":0" /> O ɗon anndina o ɗon arda kuuje je ɗon mari riba e je ɗon mari foondo, o ɗon je ɗon je ɗon wondi nder kuuje duniyaaru, o ɗon haani o ɗon jeyi nder yimɓe ɓe ɗon jeyi ngam haɓɓugo hakkeeji yimɓe, ngam ɓe ɗon mari jam e jam. == Firo siyasa == Ñalnde 21 mee 2012, o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e taariindi e semmbe caggal nde ministeer oo sosaa. Ñalnde 21 noowammbar 2012 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e jinnaaɓe, ɓesngu e jojjanɗe aadee caggal nde jaagorde ɓennunde ndee woppitaa.Ñalnde 12 suwee 2013, o woni jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi.Ñalnde 21 noowammbar 2013, o toɗɗaa jaagorgal... Cellal e Jinnaaɗo mo ɗum woppitaa e darorɗe hitaande 1 sulyee 2014. Jooni ko kanko woni konsul tedduɗo Belsik to Maldives.<ref>{{Cite web|date=21 May 2012|title=President Waheed establishes Ministry of Environment and Energy|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/7431|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref> On 21 November 2012 she was appointed as the Acting Minister of Gender, Family and Human rights after the previous minister was dismissed.<ref>{{Cite web|date=21 November 2012|title=Acting Gender Minister Appointed|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/8243|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref><ref>{{Cite web|date=19 November 2012|title=Minister of Gender, Family and Human Rights Dismissed|url=https://presidency.gov.mv/Press/Article/8237|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref> On 12 September 2013, she was the Acting [[Minister of Foreign Affairs (Maldives)|Minister of Foreign Affairs]].<ref>{{Cite web|date=12 September 2013|title=President appoints Dr Maryam Shakeela as the Acting Minister of Foreign Affairs|url=https://www.presidencymaldives.gov.mv/Press/Article/13242|access-date=19 July 2024|website=[[The President's Office]]}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 September 2013|title=President appoints Dr. Mariyam Shakeela as the Acting Minister of Foreign Affairs|url=https://mail.foreign.gov.mv/index.php/en/media-center/news/president-appoints-dr-mariyam-shakeela-as-the-acting-minister-of-foreign-affairs|access-date=19 July 2024|website=[[Ministry of Foreign Affairs (Maldives)]]}}</ref> On 21 November 2013, she was appointed the Minister of Health and Gender which was abolished in the late year 1 July, 2014.{{refn|Because of work load, the president of [[Maldives]] split the ministry into ''[[Ministry of Law and Gender (Maldives)|Ministry of Law and Gender]]'' and ''Ministry of Health.'' The President's nomination for Minister of Health to Shakeela was dismissed from the cabinet on 11 August 2014, after the Parliament voted against granting approval for her to continue in office. Following the rejection, [[Mohamed Nazim]] was appointed as Acting Minister of Health.|group=note}} She now holds the position as Honorary Consul of Belgium in Maldives.<ref>{{Cite web|title=Honorary Consuls of other countries in Maldives|url=https://mail.foreign.gov.mv/index.php/en/ministry/honorary-consuls/honorary-consuls-of-other-countries-in-maldives|access-date=19 July 2024|website=[[Ministry of Foreign Affairs (Maldives)]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Short profile of Dr Shakeela|url=https://fccsouthasia.com/files/short-profile-of-Dr-Shakeela.pdf|access-date=19 July 2024|website=The Foreign Correspondents' Club Of South Asia}}</ref> == Himobe== 814ya0r9njy4am34e138u3udbz8zq9y Mohamed Shaheem 0 23788 83849 2024-10-25T04:50:09Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1246667921|Mohamed Shaheem]]" 83849 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Shaheem Ali Saeed''' (dunde 28 Maars 1977) ko politikko Maldivian mo ɗo ɗo'o ɗo'o woni Ministaaɓe Fedde Islaam gila 17 Noofambar 2023. == Ɓiɗɗo e jaŋde == Shaheem heɓii jaŋde makko e jaŋde sharia islaamiyanke e jaŋnde Islaamiyanke Madiina e jaŋdaare makko e jañde nde International Islamic University Malaysia. O laati Minista Kuugal Islaam diga 19 feebariyee 2012 haa 17 noofambar 2013 nder laamu hooreejo leydi Mohammed Waheed Hassan Manik. O laati boo mo'o mo'o warugo hooreejo leydi Abdulla Yameen nder suɓaaji hooreejo leydi Maldives 2018. O waɗi o laatii laamɗo jaŋde Islaamike Maldives. E hitaande 2020, o wartii jaagorɗo politik to partiya fuɗɗiiɗo fuɗɗoraade Maldives. Caggal ɗuum o toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi ndii, hono Mohamed Muizzu, yo o won jaagorgal geɗe lislaam, kono nde parlemaa felliti suɓaade ngam jaɓde Shaheem, ko ɓuri heewde e depiteeji ɗii cuɓiima salaade, hooreejo leydi ndii, hono Muizzu, toɗɗii mo kadi. == Firooji == [[Category:Pages with unreviewed translations]] 2nwi4n92biwkkdlyc1o6j7dij0klset 83850 83849 2024-10-25T04:52:47Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83850 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Shaheem Ali Saeed''' (dunde 28 Maars 1977) ko politikko Maldivian mo ɗo ɗo'o ɗo'o woni Ministaaɓe Fedde Islaam gila 17 Noofambar 2023. == Ɓiɗɗo e jaŋde == Shaheem heɓii jaŋde makko e jaŋde sharia islaamiyanke e jaŋnde Islaamiyanke Madiina e jaŋdaare makko e jañde nde International Islamic University Malaysia. O laati Minista Kuugal Islaam diga 19 feebariyee 2012 haa 17 noofambar 2013 nder laamu hooreejo leydi Mohammed Waheed Hassan Manik. O laati boo mo'o mo'o warugo hooreejo leydi Abdulla Yameen nder suɓaaji hooreejo leydi Maldives 2018. O waɗi o laatii laamɗo jaŋde Islaamike Maldives. E hitaande 2020, o wartii jaagorɗo politik to partiya fuɗɗiiɗo fuɗɗoraade Maldives. Caggal ɗuum o toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi ndii, hono Mohamed Muizzu, yo o won jaagorgal geɗe lislaam, kono nde parlemaa felliti suɓaade ngam jaɓde Shaheem, ko ɓuri heewde e depiteeji ɗii cuɓiima salaade, hooreejo leydi ndii, hono Muizzu, toɗɗii mo kadi.<ref name=":0" /><ref>{{Cite news|last=Shahid|first=Malika|date=29 January 2024|title=Reappointment of cabinet members denied parliament approval underway|url=https://edition.mv/news/31351|access-date=10 April 2024|work=[[The Edition]]}}</ref><ref>{{Cite news|date=29 January 2024|title=Parliament OKs Saeed, but rejects Haidar, Shaheem and Usham|url=https://en.sun.mv/87305|access-date=10 April 2024|work=Sun}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] qpek87vzwoy8lp35bxywjmyfqipqr4r Mohamed Shafeeq 0 23789 83851 2024-10-25T04:59:08Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1249586407|Mohamed Shafeeq]]" 83851 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Shafeeq''' woni politikko Maldivian. O laati [[Maldives]])" id="mwCg" rel="mw:WikiLink" title="Ministry of Finance (Maldives)">Ministaaɗo Fedde Mali diga 2023 haa o jaɓii laamu e hitaande 2024. O laati ardiiɗo jawdi jawdi nder Housing Development Finance Corporation (HDFC). O hawti e jaaynde nde e hitaande 2009, o dartii e darnde CFO e hitaande 2021. == ⁷Ɓiɗɗo e jaŋde == O jibinaa ko to Fonadhoo to Laamu Atoll, Maldives.O timminii PhD makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal IIC, to leydi Kammbodje, rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Orop to Sri Lanka.O heɓi Master makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat , leydi Ostarali. O heɓi kadi seedantaagal makko BA (Hons) to duɗal jaaɓi haaɗtirde East London, to leydi Angalteer.<ref name=":0" /> == Kuugal == O jibinaa ko to Fonadhoo to Lamu Atoll, Maldives.O timminii PhD makko e nder njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde IIC to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal, Kammbooje, rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Orop to Sri LankaH heɓi Jaagorɗo njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat, to Ostarali .O jogii kadi BA (Hons) kaalis e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde fuɗnaange Londres, Angalteer. == Firooji == [[Category:Pages with unreviewed translations]] jqoz1iw9tl0azplxsppb2c9oyooj3tk 83852 83851 2024-10-25T05:02:17Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83852 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Shafeeq''' woni politikko Maldivian. O laati [[Maldives]])" id="mwCg" rel="mw:WikiLink" title="Ministry of Finance (Maldives)">Ministaaɗo Fedde Mali diga 2023 haa o jaɓii laamu e hitaande 2024. O laati ardiiɗo jawdi jawdi nder Housing Development Finance Corporation (HDFC). O hawti e jaaynde nde e hitaande 2009, o dartii e darnde CFO e hitaande 2021. == ⁷Ɓiɗɗo e jaŋde == O jibinaa ko to Fonadhoo to Laamu Atoll, Maldives.O timminii PhD makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal IIC, to leydi Kammbodje, rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Orop to Sri Lanka.O heɓi Master makko e njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat , leydi Ostarali. O heɓi kadi seedantaagal makko BA (Hons) to duɗal jaaɓi haaɗtirde East London, to leydi Angalteer.<ref name=":0" /> == Kuugal == O jibinaa ko to Fonadhoo to Lamu Atoll, Maldives.O timminii PhD makko e nder njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde IIC to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal, Kammbooje, rewrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Orop to Sri LankaH heɓi Jaagorɗo njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ballarat, to Ostarali .O jogii kadi BA (Hons) kaalis e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde fuɗnaange Londres, Angalteer.<ref name=":1" /><ref name=":02" /> He was appointed as the Minister of Finance where he later resigned in 2024.<ref>{{Cite news|date=30 September 2024|title=Government shuffles cabinet positions: Foreign, Finance, Health Ministers changed|url=https://edition.mv/news/36385|access-date=30 September 2024|work=[[The Edition]]}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] h027zrpwx1x6ondqpv6vzc9rwbn83op Abdul Samad Abdulla 0 23790 83853 2024-10-25T06:41:52Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1190556576|Abdul Samad Abdulla]]" 83853 wikitext text/x-wiki '''Abdul Samad Abdulla''' (maanaa 25 Colte 2013) ko dawle Maldiike, jaagorɗo geɗe caggal leydi. Dr. Abdul Samad maayii e laamu e ŋakkeende ƴiiƴam == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Politician]] 4t8kvxqy4z5sxrukco7a59fqx92qzfk 83854 83853 2024-10-25T06:44:45Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83854 wikitext text/x-wiki '''Abdul Samad Abdulla''' (maanaa 25 Colte 2013) ko dawle Maldiike, jaagorɗo geɗe caggal leydi. Dr. Abdul Samad maayii e laamu e ŋakkeende ƴiiƴam<ref>[http://www.island.lk/index.php?page_cat=article-details&page=article-details&code_title=86647 "Maldivian Foreign Minister dies during treatment in Singapore"], ''[[The Island (Sri Lanka)|The Island]]'', August 25, 2013; accessed September 6, 2013.</ref> == Firooji == <references /> {{Reflist}} [[Category:Politician]] oggrnupeoadzragpwehg55qt3nbw9v4 Fathimath Shamnaz 0 23791 83855 2024-10-25T06:48:24Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1251021457|Fathimath Shamnaz]]" 83855 wikitext text/x-wiki '''Fathimath Shamnaz Ali Saleem''' ko politikkeejo Maldivian mo o golliima no o golli hooreejo leydi leydi leydi leydi ndii ngam jaɓɓorgo nguurndam nguurndama, nguurndame e semmbe. == Ko wi'eteeɗo majji == Ñalnde 28 lewru juko hitaande 2024, o nanngaa sabu o tuumaama waɗde maagi ɓaleejo e hooreejo leydi ndii, hono Mohamed Muizzu.Caggal nde o nanngaa, kanko e gonnooɗo jom suudu makko, hono Adam Rameez, ɓe ngoppitaa golle maɓɓe.Ñalnde 13 lewru juko hitaande 2024, o yaltinaa e kasoo. == Firooji == [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] fe9uux3uxdy4xzbmli2aymqfu68aujv 83856 83855 2024-10-25T06:50:56Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83856 wikitext text/x-wiki '''Fathimath Shamnaz Ali Saleem''' ko politikkeejo Maldivian mo o golliima no o golli hooreejo leydi leydi leydi leydi ndii ngam jaɓɓorgo nguurndam nguurndama, nguurndame e semmbe. == Ko wi'eteeɗo majji == Ñalnde 28 lewru juko hitaande 2024, o nanngaa sabu o tuumaama waɗde maagi ɓaleejo e hooreejo leydi ndii, hono Mohamed Muizzu.Caggal nde o nanngaa, kanko e gonnooɗo jom suudu makko, hono Adam Rameez, ɓe ngoppitaa golle maɓɓe.Ñalnde 13 lewru juko hitaande 2024, o yaltinaa e kasoo.<nowiki></ref></nowiki> After she was arrested, her and her former husband, Adam Rameez, was suspended from their roles.<ref>{{Cite news|last=Osmanagic|first=Ameera|date=28 June 2024|title=Minister Rameez and State Minister Shamnaz suspended|url=https://edition.mv/sorcery/34278|access-date=10 August 2024|work=[[The Edition]]}}</ref> On 13 July 2024, she was released from custody.<ref>{{Cite news|last=Mohamed|first=Mariyath|date=13 July 2024|title=Shamnaz and sister, arrested for sorcery, released|url=https://edition.mv/sorcery/34576|access-date=10 August 2024|work=[[The Edition]]}}</ref> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 01hhzbe1n6xqv8p5pidcbrt4ga86132 Mohamed Saeed (moolitikal Maldivian) 0 23792 83857 2024-10-25T06:55:32Z Zahraswaty 7652 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1243837334|Mohamed Saeed (Maldivian politician)]]" 83857 wikitext text/x-wiki {{Reflist}} '''Mohamed Saeed''' (dimaa 9 lewru junngo 1974) ko politikko Maldivian mo woni Minista Ɓamtaare Fedde e Fedde. == Ɓiɗɗo e jaŋde == Saeed heɓi Master mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nottingham to bannge turism e jaɓɓungal == Kuugal == Saeed wonnoo ko jaagorgal faggudu e sahaa gardagol Abdulla Yameen, o toɗɗaama kadi jaagorgal faggudu e laamu Mohamed MuizzuO woniino depitee to diiwaan Maavashu e nder parlemaa 19ɓo.O wonii kadi cukko hooreejo Kongres ngenndiijo yimɓe.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Firooji == [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] 3alwx95sqhldazy9fh2ox3hq2j634no 83858 83857 2024-10-25T06:58:00Z Zahraswaty 7652 #1Lib1Ref 83858 wikitext text/x-wiki {{Reflist}} '''Mohamed Saeed''' (dimaa 9 lewru junngo 1974) ko politikko Maldivian mo woni Minista Ɓamtaare Fedde e Fedde.<ref>{{Cite web|date=17 November 2023|title=H. E. Hon. Mohamed Saeed has been appointed as the Minister for Economic Development & Trade|url=https://trade.gov.mv/en/h-e-hon-mohamed-saeed-has-been-appointed-as-the-minister-for-economic-development-trade/|access-date=9 April 2024|website=[[Ministry of Economic Development and Trade (Maldives)]]}}</ref> == Ɓiɗɗo e jaŋde == Saeed heɓi Master mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nottingham to bannge turism e jaɓɓungal == Kuugal == Saeed wonnoo ko jaagorgal faggudu e sahaa gardagol Abdulla Yameen, o toɗɗaama kadi jaagorgal faggudu e laamu Mohamed MuizzuO woniino depitee to diiwaan Maavashu e nder parlemaa 19ɓo.O wonii kadi cukko hooreejo Kongres ngenndiijo yimɓe.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Firooji == <references /> [[Category:Politician]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] trssdhm0mptybsshrozlyvpxkmlk39m