Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.44.0-wmf.2 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Charles Babbage 0 6045 84920 83960 2024-11-07T19:08:39Z Adamu ab 8876 Expanding 84920 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Charles Babbage, 1792-1871 LCCN2003680395.jpg|thumb]] [[File:Charles Babbage grave Kensal Green 2014.jpg|thumb]] '''Charles babbage''' (o dayyaama e nder nyalde 26 lewru Silto hiitande nduungu alif (1791) e leydi england. E nder hukumare jihar[[London]] kautal hurre Lesdi uroper Charles Babbage hakkowoni nyaddo <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage#cite_note-babb-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage#cite_note-Whalen1999-1</ref><ref>https://archive.org/details/charlesbabbagefa00hala</ref>foodutuɗo taagugo'o na'urawal kumfuuta e nɗer jayri [[duniiyaru]] o may'nama e nyalɗe jeewenayi (18) lewru yarkuma hiitande ndunngu alif 1871) nder gelle smart Lebone. england kautal hurre lesdi uroper o fiilosofaajo annduɗo anndal lemngal ngal lissafije kautuɗo anndal jeytul naa'ura kumfuta e nder [[duniiyaru]] o janngi janngirde digeri e don anndal [[limngal]] too les ndaatal mertal enjiniyare == Maarango babbage == [[File:Charles Babbage - 1860.jpg|thumb]] Ɗou heebeti sabanije bulwee too dou modiitarde daayurde Charles [[babbage]] Amma Oxford dictionary of biography e gaadital bincikeeji de matiinurde daayurde. Charles babbage e 44 Crosby row Walworth road [[Mi|London]] lisde ingila 8 kautal larcom Street e walworth road emo tunto tarajedin dou hakketi yande daayingo mak e nder waadi mako nder the time kama yalnde 26 lewru selto Sai bamɗi ko, winndeti yiyoore o daayurde [[Charles babbage]] e dowgu go,o saalide hiitade alif 1791 e nder littafiwol rajista ngal Coco St Mary's newington Landon o hallita yiyore Charles babbage o waadite baftisma e ƴande 6 lewru silto hiitade ndungu alif (1792) o baawit nduungu daagyugomo e hakkode alif (1791) babban c 1850 Charles babbage o go,otojow too nder bekkol Benjamin babbage e detsy plumleigh teape daayurde mako ou kawtardo Banki e willian praed e praed 8 Co too fleet Street [[Landon]] e nder 1808 laayal babbage be eggite too hungo wuro rowdens ta huunare. Teignmouth e saree duubi 8 be lillete Charles babbage yaango jaangerde lisde alphington jikke Exeter gamma hemgo jaangerde grammar King Edward VI e Totnes South devon Amma jaamumako waadite howtungo too Dou cherles babbage o Neste jangirde holmwood wandi dalibije 30 e Baker Street Enfield Middleser Les reverend Stephen freeman (15) jaangerde artunde taa baade combridge o foodite e modibbo takkobe ndaatal bishara amma Jangirde Totnes wooduden dowgu 16 Ko 17 didowre o modibbo [[Oxford]] e Lew Charles babbage o yaarete dimmare classics e jaangerde Jami'awal combridge o heebii jaabengo. == Janngirdee jami,awol combrid charles babbage == [[File:Combridge Farm at Combridge - geograph.org.uk - 2914145.jpg|thumb]] ender lewru yarkoma e nduungu alif (1810) ɗon ariite ekkitta, ngomo anndaal anndol lissawol ngal zamanu o jinngite Robert woodhouse Joseph lauis Lagrange e Marie agnesi e sa'ere nond o nannite semtungo too ɗou ekkotungo anndal lissafije ɗe jamia're de Babbage John Hershel george peacock e wobbe sooba,en kowtardow be dowgu 1812 kuma ɓe laatiike e hitaande ndunngu alif 1812 kuma ɓe laatiike baade Edward Ryan e dimma almajirijow babbage o laatiike membarjo woobbe [[Yimmɓe|yimmbe]] kama ba ghost club damtido too benkeje yimmbe allahntalaka e kama extractor club wooje hokkoke hurre gamma jaabutuke membaje wuro hauka e nder hitaande ndungu alif (1812) Babbage hoote peter hause combrige hakkoke baba andudo andal lissafije amma o heeyiti jannde digiriwal na,eto wango jarrabawaje e nɗer dubi alif (1814) == Ɓaawo jannde e combrige kwalejin == Bisa laakareje e inde babbage o yawitande laccawal wudo laamurde andal tawarije e dimma fellow of the royal society e (1816) ɓaawo henyungo jinnde o teetite lamuwal o wadintayi nasarakow e nɗer nduugu alif (1816) o laatiike [[File:Charles Babbage by Antoine Claudet c1847-51-crop.jpg|thumb]] == Maidee Charles babbage == O mayiinama e ƴande 18 liiyru yarkoma hitaande ndunngu alif (1871) == Kowjee babbage == Babbage o howweti kowjee anal kimiyyaje taa daatal mathematics engeniyaare political economic janngirde kimiyyawal kumfuuta == Andal lissafije Charles babbage == Babbage o janngi e janngirde trinity kwalejin [[combrige]] [[File:Children retro car.jpg|thumb]] ==Beekol cherles babbage == # charles whitmore # dugal bramhead more # betsy plumleigh teape # benjamin babbage == Hiimoɓe == # # p7wtyy8z6rvaxszqtolwf0ncbacekx2 Muhammed Bello 0 6536 84908 45163 2024-11-07T16:15:08Z 2A04:CEC0:11CC:B58:0:56:EA36:9001 Mohamed Bello et le voyage de Hugh Clapperton à Sokoto. 84908 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Muhammad Bello''' woni Sultan mo [[Sokoto]] didabo . O jogage lamu diga 1817 yarinki 1837<ref>http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=</ref>. O bindowo [[habaruji]], gime e ilmu diina. O biddo [[Usumanu bin Fodiyo]] artudo wadduki Kalifare Sokoto<ref>http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=</ref> bo arti jogaki lamu Kalifare den. Muhammad Bello mo bolweten dou maako, hanko woni burdo badaki baffa maako ngam raruki njamu Maako<ref>https://web.archive.org/web/20231003201015/https://www.historyatlas.com/people/muhammed-bello</ref>. [[Usumanu Bi Fodiyo hanko|Usumanu Bi Fodiyo]] hakko arti daraki dou Dina islama, o famtini lenyol dou Dina e ilmu jamaan dum Rewbe e worbe ko nangi wojjeji funa ko heddi waila. Haa Joni hanko arti waddugo haala shari'a dina islama o tabbitini dun hebi kotiji di shari'a islama. Muhammad Bello mayi nder lewru sappo e balde sappande Didi e jowi nder dungu 1837. Minyiko [[Abubakar Atiku]] bo biko a [[Aliyu babba Roni]] mo mawo o mayi. ==Dubi Arendeji== Muhammad Bello danyaama nyalbe alarba nder dungu 1817 sa'i dum baffa maako Usumanu bi Fodiyo e wodi dubi sappande Didi e jowe tati. E mo noddire<ref>http://etheses.dur.ac.uk/8030/</ref> "Bello" ko dum hollata yo ballowo nder [[Fulfulde]]. No e holla basdaki Maako e baffa maako ngam diga e mo suka to baffa maako fuu woni emo don, diga bawo o wartani baffa maako on wazirijo Maako. ==Ngendam== Muhammad Bello yo wurti diga Fulbe bi'e'tebe Torodbe kautube i'am e larabankwen. Sakirawo Maako [[Abdullahi bi Fodiyo]] hanko wi sumpo maabbe e hauti e Fulbe e larabankwen<ref>http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3239264</ref>. Ko o wi'ata sumpo maabbe yo fuddu diga larabankwen diga betedo Uqba. To haalaka Muhammad Bello besdi e wi'iki o Wala tabbas dou haala moi nder Uqba on. O Ando ko Uqba ibn Nafi ko Uqba ibn Yasir ko bo Uqba Ibn Amir? To tariha Kan Uqba on te'i Debbie [[Pullo]] noddetedo e inde Bajjumangbu burtido diga usulol Usumanu bi Fodiyo hanko biyetebe Torodbe. Kalifa Muhammad Bello nder deriyol Maako Infaq Al-Mansur o bedi winduki dou hambe diga zurriya annabijo men Muhammad ta dadol kaka mabbe biyetedo Hawwa (madujoUsumanu bi Fodiyo) Alhaji Muhammad Junaidu wazirijo Sokoto njangowo ilmu tariha Fulbe bedi tabbinki haala Shaykh Abdullahi bi Fodiyo dou haala usulol Iyalu Bi Fodiyoyo fuddir diga larabankwen e Fulbe. [[Ahmadu Bello]] nder bindi Maako dou tariha Maako bayodum hebi enci ko'e kadin bawo o Roni Muhammad Bello hanko ma o wi ebe kauti e larabankwen ben diga madujo Usumanu bi Fodiyo. Usulol Usumanu bi Fodiyo on e hauti hakkude jinsiji Fulbe e larabankwen. Tariha ni holli Fulbe Ben diga bawo e hauti e hausen hanjum Wadi ebe noddeHausa-Fulani Arabs. Ko fuddi nder dungu 1804 sa'i dum jihadi fuddaka Fulbe andiraka e Torankawa (Torodbe) Amman bindi mabbe Holli tariha no be hauti e larabankwen ben. Be bolwi Fulfulde bo e be kutira e maire ko de dum Andi be burtake diga jinsi ferefere. Lesdi Torankwen Ben e hauti e lenyol Sudani musanmatan be gala jaudi. Bindainobe sa'i dum hauti e Fula, Wolof,Mande, Hausa and Berber. Bawo non e be wolwa Fula bo be te'i te'i ni nder Fulbe Ben bo be garti Iyalu Fulbe be ilmu. Muhammad Bello hanko woni biddo Debbo nayabo mo Usumanu bi Fodiyo biyetedo Hauwa ko bo Inna Garka. Sakirabe Maako hambe maa fuu e be nder harkaji njangirde baffa mabbe to lesdi Degel bo diga bawo be sankiti nder dungu 1804. Nder dungu 1809 Bello hanko warti neddo Dari do hebuki daulare Sokoto dou dalila non dum walli baffa maako dou hebki nasaraku dou nyamuki lesdi Hausa'en to konu Fulbe Joni be nder dungu (1804-1810) Sakirabe Maako wattiti hakkillo mabbe dou njangirde non walli be anda. Nder burbe andaki ben hambe woni Nana Asama'u, bindowo gimi e modibbaku. [[Abubakar Atiku]] Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro.<ref name=":0">Patricia Mons, Naana Asma'u un idéal feminin, Beyrouth, Albouraq, 2021, ISBN 797-10-2250-5<nowiki/>000-- EAN 9791022505000</ref> Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro.<ref name=":0" /> ==Himobe== 37dmztlwljmmtkc7te6t9w7i7wq5ud2 84910 84908 2024-11-07T16:17:20Z 2A04:CEC0:11CC:B58:0:56:EA36:9001 Mohamed Bello et le voyage de Hugh Clapperton à Sokoto 84910 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Muhammad Bello''' woni Sultan mo [[Sokoto]] didabo . O jogage lamu diga 1817 yarinki 1837<ref>http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=</ref>. O bindowo [[habaruji]], gime e ilmu diina. O biddo [[Usumanu bin Fodiyo]] artudo wadduki Kalifare Sokoto<ref>http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=</ref> bo arti jogaki lamu Kalifare den. Muhammad Bello mo bolweten dou maako, hanko woni burdo badaki baffa maako ngam raruki njamu Maako<ref>https://web.archive.org/web/20231003201015/https://www.historyatlas.com/people/muhammed-bello</ref>. [[Usumanu Bi Fodiyo hanko|Usumanu Bi Fodiyo]] hakko arti daraki dou Dina islama, o famtini lenyol dou Dina e ilmu jamaan dum Rewbe e worbe ko nangi wojjeji funa ko heddi waila. Haa Joni hanko arti waddugo haala shari'a dina islama o tabbitini dun hebi kotiji di shari'a islama. Muhammad Bello mayi nder lewru sappo e balde sappande Didi e jowi nder dungu 1837. Minyiko [[Abubakar Atiku]] bo biko a [[Aliyu babba Roni]] mo mawo o mayi. ==Dubi Arendeji== Muhammad Bello danyaama nyalbe alarba nder dungu 1817 sa'i dum baffa maako Usumanu bi Fodiyo e wodi dubi sappande Didi e jowe tati. E mo noddire<ref>http://etheses.dur.ac.uk/8030/</ref> "Bello" ko dum hollata yo ballowo nder [[Fulfulde]]. No e holla basdaki Maako e baffa maako ngam diga e mo suka to baffa maako fuu woni emo don, diga bawo o wartani baffa maako on wazirijo Maako. ==Ngendam== Muhammad Bello yo wurti diga Fulbe bi'e'tebe Torodbe kautube i'am e larabankwen. Sakirawo Maako [[Abdullahi bi Fodiyo]] hanko wi sumpo maabbe e hauti e Fulbe e larabankwen<ref>http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3239264</ref>. Ko o wi'ata sumpo maabbe yo fuddu diga larabankwen diga betedo Uqba. To haalaka Muhammad Bello besdi e wi'iki o Wala tabbas dou haala moi nder Uqba on. O Ando ko Uqba ibn Nafi ko Uqba ibn Yasir ko bo Uqba Ibn Amir? To tariha Kan Uqba on te'i Debbie [[Pullo]] noddetedo e inde Bajjumangbu burtido diga usulol Usumanu bi Fodiyo hanko biyetebe Torodbe. Kalifa Muhammad Bello nder deriyol Maako Infaq Al-Mansur o bedi winduki dou hambe diga zurriya annabijo men Muhammad ta dadol kaka mabbe biyetedo Hawwa (madujoUsumanu bi Fodiyo) Alhaji Muhammad Junaidu wazirijo Sokoto njangowo ilmu tariha Fulbe bedi tabbinki haala Shaykh Abdullahi bi Fodiyo dou haala usulol Iyalu Bi Fodiyoyo fuddir diga larabankwen e Fulbe. [[Ahmadu Bello]] nder bindi Maako dou tariha Maako bayodum hebi enci ko'e kadin bawo o Roni Muhammad Bello hanko ma o wi ebe kauti e larabankwen ben diga madujo Usumanu bi Fodiyo. Usulol Usumanu bi Fodiyo on e hauti hakkude jinsiji Fulbe e larabankwen. Tariha ni holli Fulbe Ben diga bawo e hauti e hausen hanjum Wadi ebe noddeHausa-Fulani Arabs. Ko fuddi nder dungu 1804 sa'i dum jihadi fuddaka Fulbe andiraka e Torankawa (Torodbe) Amman bindi mabbe Holli tariha no be hauti e larabankwen ben. Be bolwi Fulfulde bo e be kutira e maire ko de dum Andi be burtake diga jinsi ferefere. Lesdi Torankwen Ben e hauti e lenyol Sudani musanmatan be gala jaudi. Bindainobe sa'i dum hauti e Fula, Wolof,Mande, Hausa and Berber. Bawo non e be wolwa Fula bo be te'i te'i ni nder Fulbe Ben bo be garti Iyalu Fulbe be ilmu. Muhammad Bello hanko woni biddo Debbo nayabo mo Usumanu bi Fodiyo biyetedo Hauwa ko bo Inna Garka. Sakirabe Maako hambe maa fuu e be nder harkaji njangirde baffa mabbe to lesdi Degel bo diga bawo be sankiti nder dungu 1804. Nder dungu 1809 Bello hanko warti neddo Dari do hebuki daulare Sokoto dou dalila non dum walli baffa maako dou hebki nasaraku dou nyamuki lesdi Hausa'en to konu Fulbe Joni be nder dungu (1804-1810) Sakirabe Maako wattiti hakkillo mabbe dou njangirde non walli be anda. Nder burbe andaki ben hambe woni Nana Asama'u, bindowo gimi e modibbaku. [[Abubakar Atiku]] Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafroowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro.<ref name=":0">Patricia Mons, Naana Asma'u un idéal feminin, Beyrouth, Albouraq, 2021, ISBN 797-10-2250-5<nowiki/>000-- EAN 9791022505000</ref> Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro.<ref name=":0" /> ==Himobe== l595gkp3b4s4wqbuh6ed2j1ka16rf4d Nana Asmaʼu 0 7376 84905 84904 2024-11-07T14:46:52Z 2A04:CEC0:11CC:B58:0:56:EA36:9001 Le mouvement Yan taaru de Naana Asma'u 84905 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] '''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0"> </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Nde ɓe njeewtidi nde, Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro. Ko faati e safaaro ene wadani mo faayda kanko e minyiiko Asma'u. Nde Clapperton hollitimo no aduna oo winndori, Bello wawi haalde e ndemngal Arab gede mawde e aduno fof ko faati e koode e nandi heen. Ko neɗɗo piinooɗo. Omo yeewtotonoo ko faati e laamuuji caggal leydi e ko faati et Islam, kanko e Asma'u. Nde Clapperton arata Sokoto, Asma'u ko ceemeedo jooɗo jaaro e duubi capanɗe tati e go'o. On saha Asma'u danyi bibbe ɗiɗo. Wonde mo debbo desaaɗo kadi jom besngu ustaani bindi makko e darnde makko ngam jande rewbe sokotonaabe. Bello et Asma'u ndaraaniima jokkude golle baaba mabbe ko faati e watde Sokoto wuro pawiigo e laawol Lislam e janginde rewbe.Ko nde maywniiko oo Mohamed rutti to joommum nde golle Naana Asma'u njiyaa no feewi. Darnge makko e gannde rewbe benni keeri Sokoto, o jokki golle ɗe baaba maɓɓe Usmaan Dan Foojo fudinoo dee, ko deen o timmitini kadi yiyande e yidde mawniiko oo Mohamed Bello. O ndona guurka haa hannde. Gannde e jannginde rewbe ko huunde heblanoonde gila e laamu Usmaan Dan Foojo. Asma'u janngi ko e juude mawniraaɓe mum dido Kadija e Habsatu. Minyiiɓe mum rewɓe njoyo no makko ni janngi haa njoofni te dacci golle mawde. Nde Usmaan Dan Foojo rutti nde, rewɓe ɓee jokki yahde ko Sokoto ngam yeewde gandal, waaju e duwaaw e juude Asma'u. Hono Asma'u heeɓaani sibu o daccu goolle paayidinde e renndo ɓamtinoowo e jande rewbe ɓurɓe woddude e kala iwdi maɓɓe : fulɓe, hausankooɓe e leyyi goodi fof poti e makko. O janginii rewɓe ɓee fotde maɓɓe e hakkeeji maɓɓe e laawol lislam, o andiniiɓe ko ɓe ndaaratnoo ko e dow bidaa, ina e nder Lislam. O fefji no o rendinirta ɓeen rewɓe fof e sera makko tawwo addantaaɓe cadeele. Sukaaɓe rewɓe yontuɓe reseede njeyaaka e rendo ngo. Kono sukaaɓe toskuɓe yaareteeɓe duuɓi jeetati haa sappo e didi kam e rewɓe seraaɓe e rewɓe joodiiɓe (muurniiɓe) ene mbaawi heen jeyeede. == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> sa3aw1l16lrhe6g8qhz25jvazu9ipuj 84906 84905 2024-11-07T14:57:37Z 2A04:CEC0:11CC:B58:0:56:EA36:9001 Asma'u Mère de la Cité, l'héritage de Yan Taaru 84906 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />'''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0"> </ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Nde ɓe njeewtidi nde, Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro. Ko faati e safaaro ene wadani mo faayda kanko e minyiiko Asma'u. Nde Clapperton hollitimo no aduna oo winndori, Bello wawi haalde e ndemngal Arab gede mawde e aduno fof ko faati e koode e nandi heen. Ko neɗɗo piinooɗo. Omo yeewtotonoo ko faati e laamuuji caggal leydi e ko faati et Islam, kanko e Asma'u. Nde Clapperton arata Sokoto, Asma'u ko ceemeedo jooɗo jaaro e duubi capanɗe tati e go'o. On saha Asma'u danyi bibbe ɗiɗo. Wonde mo debbo desaaɗo kadi jom besngu ustaani bindi makko e darnde makko ngam jande rewbe sokotonaabe. Bello et Asma'u ndaraaniima jokkude golle baaba mabbe ko faati e watde Sokoto wuro pawiigo e laawol Lislam e janginde rewbe.Ko nde maywniiko oo Mohamed rutti to joommum nde golle Naana Asma'u njiyaa no feewi. Darnge makko e gannde rewbe benni keeri Sokoto, o jokki golle ɗe baaba maɓɓe Usmaan Dan Foojo fudinoo dee, ko deen o timmitini kadi yiyande e yidde mawniiko oo Mohamed Bello. O ndona guurka haa hannde. Gannde e jannginde rewbe ko huunde heblanoonde gila e laamu Usmaan Dan Foojo. Asma'u janngi ko e juude mawniraaɓe mum dido Kadija e Habsatu. Minyiiɓe mum rewɓe njoyo no makko ni janngi haa njoofni te dacci golle mawde. Nde Usmaan Dan Foojo rutti nde, rewɓe ɓee jokki yahde ko Sokoto ngam yeewde gandal, waaju e duwaaw e juude Asma'u. Hono Asma'u heeɓaani sibu o daccu goolle paayidinde e renndo ɓamtinoowo e jande rewbe ɓurɓe woddude e kala iwdi maɓɓe : fulɓe, hausankooɓe e leyyi goodi fof poti e makko. O janginii rewɓe ɓee fotde maɓɓe e hakkeeji maɓɓe e laawol lislam, o andiniiɓe ko ɓe ndaaratnoo ko e dow bidaa, ina e nder Lislam. O fefji no o rendinirta ɓeen rewɓe fof e sera makko tawwo addantaaɓe cadeele. Sukaaɓe rewɓe yontuɓe reseede njeyaaka e rendo ngo. Kono sukaaɓe toskuɓe yaareteeɓe duuɓi jeetati haa sappo e didi kam e rewɓe seraaɓe e rewɓe joodiiɓe (muurniiɓe) ene mbaawi heen jeyeede. Ansma'u accani en golle juKo nde maywniiko oo Mohamed rutti to joommum nde golle Naana Asma'u njiyaa no feewi. Darnge makko e gannde rewbe benni keeri Sokoto, o jokki golle ɗe baaba maɓɓe Usmaan Dan Foojo fudinoo dee, ko deen o timmitini kadi yiyande e yidde mawniiko oo Mohamed Bello. O ndona guurka haa hannde. Gannde e jannginde rewbe ko huunde heblanoonde gila e laamu Usmaan Dan Foojo. Asma'u janngi ko e juude mawniraaɓe mum dido Kadija e Habsatu. Minyiiɓe mum rewɓe njoyo no makko ni janngi haa njoofni te dacci golle mawde. Nde Usmaan Dan Foojo rutti nde, rewɓe ɓee jokki yahde ko Sokoto ngam yeewde gandal, waaju e duwaaw e juude Asma'u. Hono Asma'u heeɓaani sibu o daccu goolle paayidinde e renndo ɓamtinoowo e jande rewbe ɓurɓe woddude e kala iwdi maɓɓe : fulɓe, hausankooɓe e leyyi goodi fof poti e makko. O janginii rewɓe ɓee  fotde maɓɓe e hakkeeji maɓɓe e laawol lislam, o andiniiɓe ko ɓe ndaaratnoo ko e dow bidaa, ina e nder Lislam. O fefji no o  rendinirta  ɓeen rewɓe fof e sera makko tawwo addantaaɓe cadeele. Sukaaɓe rewɓe yontuɓe reseede njeyaaka e rendo ngo. Kono sukaaɓe toskuɓe yaareteeɓe duuɓi jeetati haa sappo e didi kam e rewɓe seraaɓe e rewɓe joodiiɓe (muurniiɓe) ene mbaawi heen jeyeede. Asma'u accanii en golle jootde. <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> 6kqzs0dnwq7ugb8orv8bhbl0jxsilkp 84907 84906 2024-11-07T15:10:11Z 2A04:CEC0:11CC:B58:0:56:EA36:9001 Asma'u mère de la cité, l'héritage du mouvement Yan taaru 84907 wikitext text/x-wiki {{databox}} [[File:Nana Asma'u Calligraphy 01.jpg|thumb]] <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />'''Nana Asmaʾu''' (inndeⓘ; innde mum timmunde: Asmaʾu bint Shehu Usman dan Fodiyo inndeⓘ, Arab: نانا أسماء بنت عثمان فودي; 1793–1864) ko laamɗo Fula, jimoowo, jannginoowo, kadi ko ɓiɗɗo debbo sosɗo Cato Sophako, Usmaan e Foodiyo.[1] O woni ko e wonde neɗɗo tedduɗo e nder worgo leydi Najeriya. Won heen ina njogii mo yeru jaŋde e jeytaare rewɓe ina waawi wonde e les Lislaam, woɗɓe ina njogii heen miijo wonde ko o ardiiɗo feminism jamaanu e nder Afrik. == Nguurndam == Nana Asmaʾu jibinaa ko hitaande 1793, o inniri ɗum Asmā bint Abi Bakr, sahaba Muhammadu.[2] E nder cukaagu makko o wuuri ko e wolde Fulɓe (1804–08), kampaañ jihaadi mo sosi Kalifa Sokoto doole, laamu Lislaam.[3] Ɓiɗɗo debbo sosɗo kalifaandi biyeteeɗo Usmaan dan Fodio (1754-1817) e miñiiko debbo Sultan mum ɗiɗaɓo, Muhammed Bello (maayɗo 1837), o wuuri ko ɓuri heewde e yontaaji sosɗi Kalifaandi ndii, kadi ko kanko woni ƴoogirde teeŋtunde e ardaade caggal mum laamɓe. Tuggude e hitaande 1805, terɗe galle Kaliifa ngari e darnde mawnde, haa arti noon e banndiraaɓe Kaliifa rewɓe. Nde Nana Asmaʾu wonti ɓurɗo maantinde, miñiraaɓe makko rewɓe Maryam e Fatima, e rewɓe Kaliifa Aisha e Hawwaʾu, mbaɗii geɗe mawɗe e nder binndol e politik e nder dowla keso oo.[4] Hono baaba mum, Nana Asmaʾu janngi ko tafsir (jannde Qur’aana), o waɗti nafoore mawnde e jaŋde winndereere. Ko ɓe yeruuji suufiyaŋkooɓe Qadiriyya, dan Fodio e almuɓɓe mum teeŋtinii renndinde gannde, haa teeŋti e gannde sunna, yeru Muhammadu.[5] Janngude tawa jannginaani, ɓe cikkatnoo ko steril, ko meere. Nii woni Nana Asmaʾu ina tiiɗnoo, haa teeŋti noon e jaŋde rewɓe.[1] Hono no ko ɓuri heewde e galle makko, o wonti binndoowo keewɗo. == Winndiyanke e wasiya == Binndi golle Nana Asmaʾu.[6] Jannguɗo no feewi e ɗemɗe aarabeeɓe e aduna ɓooyɗo, kadi omo anndi ɗemɗe nay, aarabeere, ful<ref group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" name=":0"> Patricia Mons, Naana Asma'u un idéal feminin, Beyrouth, Albouraq, 202, ISBN 979-10-22-50-5000--EAN 9791022505000</ref>a, hausa e tamacheq tuareg.[7] Nana Asmaʾu ina joginoo innde e nder renndo, ko kanko woni ganndo mawɗo e nder leydi juulɓe ɓurndi heewde doole e nder Afrik hirnaange, ɗum adda<ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" />ni mo fartaŋŋe winnditaade no feewi.[8] O seediima hareeji keewɗi e wolde Fulɓe, o winndi ko fayti e ko o dañi e nder deftere wiyeteende Wakar Gewaye, "Jimol njillu".[9] No kalifaandi Sokoto fuɗɗorii wonde dillere pinal e diine nii, binndanɗe ardiiɓe mum ina njogii nokku keeriiɗo mo yontaaji garooji ɗii, laamɓe e laamɓe fof mbaawi fooɗtude renndo mum en. O wonti wasiyaajo miñiiko nde o ƴetti kalifaandi, o winndi ka <references /> <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> di jamirooje binndaaɗe e guwerneeruuji, omo yeewtida e annduɓe laamɓe jananɓe.[10]Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe hoɗee[1]de e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Nde ɓe njeewtidi nde, Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro. Ko faati e safaaro ene wadani mo faayda kanko e minyiiko Asma'u. Nde Clapperton hollitimo no aduna oo winndori, Bello wawi haalde e ndemngal Arab gede mawde e aduno fof ko faati e koode e nandi heen. Ko neɗɗo piinooɗo. Omo yeewtotonoo ko faati e laamuuji caggal leydi e ko faati et Islam, kanko e Asma'u. Nde Clapperton arata Sokoto, Asma'u ko ceemeedo jooɗo jaaro e duubi capanɗe tati e go'o. On saha Asma'u danyi bibbe ɗiɗo. Wonde mo debbo desaaɗo kadi jom besngu ustaani bindi makko e darnde makko ngam jande rewbe sokotonaabe. Bello et Asma'u ndaraaniima jokkude golle baaba mabbe ko faati e watde Sokoto wuro pawiigo e laawol Lislam e janginde rewbe.Ko nde maywniiko oo Mohamed rutti to joommum nde golle Naana Asma'u njiyaa no feewi. Darnge makko e gannde rewbe benni keeri Sokoto, o jokki golle ɗe baaba maɓɓe Usmaan Dan Foojo fudinoo dee, ko deen o timmitini kadi yiyande e yidde mawniiko oo Mohamed Bello. O ndona guurka haa hannde. Gannde e jannginde rewbe ko huunde heblanoonde gila e laamu Usmaan Dan Foojo. Asma'u janngi ko e juude mawniraaɓe mum dido Kadija e Habsatu. Minyiiɓe mum rewɓe njoyo no makko ni janngi haa njoofni te dacci golle mawde. Nde Usmaan Dan Foojo rutti nde, rewɓe ɓee jokki yahde ko Sokoto ngam yeewde gandal, waaju e duwaaw e juude Asma'u. Hono Asma'u heeɓaani sibu o daccu goolle paayidinde e renndo ɓamtinoowo e jande rewbe ɓurɓe woddude e kala iwdi maɓɓe : fulɓe, hausankooɓe e leyyi goodi fof poti e makko. O janginii rewɓe ɓee fotde maɓɓe e hakkeeji maɓɓe e laawol lislam, o andiniiɓe ko ɓe ndaaratnoo ko e dow bidaa, ina e nder Lislam. O fefji no o rendinirta ɓeen rewɓe fof e sera makko tawwo addantaaɓe cadeele. Sukaaɓe rewɓe yontuɓe reseede njeyaaka e rendo ngo. Kono sukaaɓe toskuɓe yaareteeɓe duuɓi jeetati haa sappo e didi kam e rewɓe seraaɓe e rewɓe joodiiɓe (muurniiɓe) ene mbaawi heen jeyeede. Ansma'u accani en golle juKo nde maywniiko oo Mohamed rutti to joommum nde golle Naana Asma'u njiyaa no feewi. Darnge makko e gannde rewbe benni keeri Sokoto, o jokki golle ɗe baaba maɓɓe Usmaan Dan Foojo fudinoo dee, ko deen o timmitini kadi yiyande e yidde mawniiko oo Mohamed Bello. O ndona guurka haa hannde. Gannde e jannginde rewbe ko huunde heblanoonde gila e laamu Usmaan Dan Foojo. Asma'u janngi ko e juude mawniraaɓe mum dido Kadija e Habsatu. Minyiiɓe mum rewɓe njoyo no makko ni janngi haa njoofni te dacci golle mawde. Nde Usmaan Dan Foojo rutti nde, rewɓe ɓee jokki yahde ko Sokoto ngam yeewde gandal, waaju e duwaaw e juude Asma'u. Hono Asma'u heeɓaani sibu o daccu goolle paayidinde e renndo ɓamtinoowo e jande rewbe ɓurɓe woddude e kala iwdi maɓɓe : fulɓe, hausankooɓe e leyyi goodi fof poti e makko. O janginii rewɓe ɓee  fotde maɓɓe e hakkeeji maɓɓe e laawol lislam, o andiniiɓe ko ɓe ndaaratnoo ko e dow bidaa, ina e nder Lislam. O fefji no o  rendinirta  ɓeen rewɓe fof e sera makko tawwo addantaaɓe cadeele. Sukaaɓe rewɓe yontuɓe reseede njeyaaka e rendo ngo. Kono sukaaɓe toskuɓe yaareteeɓe duuɓi jeetati haa sappo e didi kam e rewɓe seraaɓe e rewɓe joodiiɓe (muurniiɓe) ene mbaawi heen jeyeede. Asma'u accanii en golle jootde. <ref name=":0" group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> == Yimoowo == E nder defte makko ko ɓuri 60 ɗe o winndi e nder duuɓi 40, Nana Asmaʾu acci ko jimɗi keewɗi e ɗemngal Arab, ɗemngal Fula, e ɗemngal Hausa, kam en fof mbinndaa ko e binndol Arab.[4] Ko heewi e ɗeen ko daartol, kono ina waɗi kadi elegiiji, woyde, e wasiyaaji. Yimre makko ardorde ndee wonti kuutorɗe jannginde doosɗe sosɗe Kalifaandi.[9] Asmaʾu kadi ina gollondira e Muhammed Bello, Kaliifa ɗiɗaɓo.[citation needed] Golle makko ina njeyaa e ko ɓuri teeŋtude e dan Fodio teeŋtinoowo ardiiɓe rewɓe e hakkeeji rewɓe e nder miijooji renndo sunna e sariya lislaam.[11] == Jaŋde rewɓe == Binndanɗe Asmaʾu keddiiɗe ɗee ina njokkondiri e jaŋde Lislaam. Ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo, ko kanko woni kalfinaaɗo jaŋde diine rewɓe. Puɗɗagol hedde hitaande 1830, o sosi fedde jannginooɓe rewɓe wiyeteende jajiss, yahooɓe e nder Kalifaandi ndii fof ina njanngina rewɓe e nder galleeji almudɓe.[12] E nder ɗuum, kala e ɓeeɗoo jajiiji ina kuutoroo binndi Nana Asmaʾu e annduɓe suufiyaŋkooɓe woɗɓe, ko ɓuri heewde e mum en ko rewrude e mnemonics e jimɗi, ngam jannginde gese rewɓe jannguɓe ɓe mbiyata ƴan-taru, walla "ɓe kawrata, banndiraaɓe."[13]. ] Kala jaji o rokki malfa, hattan e maande kewu aadaaji e golle almuɓɓe rewɓe animist Hausa en to Gobir, haɓɓaande e a == Lefol jamaanu == Jokkugol Nana Asmaʾu ngol, wonaa tan e golle makko binndol, kono kadi e darnde makko e siftinde nafooje dowla Sokoto. Hannde to Fuɗnaange Naajeeriya, pelle rewɓe lislaam, duɗe, e cuuɗi batuuji ina keewi innireede mo. O naati kadi e jeewte dow darnde rewɓe nder lislaam nder teeminannde 20ɓiire, nde tawnoo ko annduɓe lislaam e eggooɓe haa Orop e jeewte janngirɗe mum.[16] Muulngo e firo golle makko ɓeydii hakkillaaji e nafoore binndol laaɓtunde e nder binndanɗe makko e jimɗi makko. Ko kanko woni tiitoonde wiɗtooji keewɗi, ina jeyaa heen deftere Jean Boyd wiyeteende Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, Yimoowo e Ardiiɗo Lislaam (1989), sifotoonde ɗum ko “deftere teeŋtunde” nde “hokkata janngugol moƴƴol wonande yiɗɓe ɓe ngonaa annduɓe.” ngam riiwtude miijooji keewɗi jowitiiɗi e rewɓe e nder Afrik »,[17] e Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo mo Beverly B. Mack e Jean Boyd (2000) winndi. Deftere mooftaande nde Nana Asma’u, ɓiɗɗo Usmaan dan Fodiyo 1793–1864, nde Boyd e Mack njuɓɓini, yaltinaa e hitaande 1997.[18] Ko ƴettaa e deftere Nana Asma'u "Woolde ngam 'Aysha II' ina tawee e deftere 2019 wiyeteende Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi, nde Margaret Busby winndi.[19] Nder hitaande 2019, gomnaajo Aminu Waziri Tambuwal diiwal Sokoto umri ministaajo lesdi e koɗol ngam hokkugo ko haani == Ƴeew kadi == icon Portal Yimre Rewɓe e nder Lislaam Usmaan e Fodiyo Yan Taru == Janngugol jokkungol == Chukwuma Azuonye, ​​"Rewɓe walla rewɓe tan? Miijooji e golle Nana Asmā'u, debbo Afrik hirnaange jimoowo, hakkille, e golloowo renndo", Meridians, Vol. 6, Nokku 2, Rewɓe, Tagngo, e luural (2006), pp. 54–77. Jean Boyd, Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793-1865: Jannginoowo, yimoowo, e Ardiiɗo Lislaam. London: Frank Kaas & Co, 1989, <nowiki>ISBN 0-7146-4067-0</nowiki>. Jean Boyd. "Jaŋde to woɗɗi e Purdah e nder teeminannde sappo e jeenay to Fuɗnaange Naajeeriya: Golle Asma'u Fodiyo". Jaaynde ganndal pinal Afrik, Vol. 14, No. 1, Yimre diine Islaam e nder Afrik (Juin 2001), pp. 7–22. Jean Boyd, «Afrik hirnaange», e nder Suad Yuusuf, Afsaneh Najmabadi (eds), Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam, New York: Brill Publishers, 2003, pp. <nowiki>ISBN 90-04-12818-2</nowiki>. Jean Boyd e Beverly B. Mack (winnduɓe), Kuuɗe mooftaaɗe ɗe Nana Asma’u, ɓiɗɗo debbo Usman dan Fodiyo 1793-1864, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Michigan, 1997. Jean Boyd e Beverly B. Mack, Jannginde rewɓe juulɓe: ndonu Afrik hirnaange Nana Asma’u, hitaande 1793-1864, jaaynde Kube, jaayndeeji hakkundeeji, hitaande 2013. <nowiki>ISBN 978-1847740441</nowiki>. Jean Boyd e Murray Cakkitiiɗo. "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", Jaaynde Kanadaa ngam wiɗtooji Afrik/Revue == Tuugnorgal == # "Nana Asma'u". rlp.hds.jaŋde.harvard. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. "Nana Asma'u". Taariindi Naked. 28 mars 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Maak, B (2023). Nana Asma'u mo Naajeeriya 1793-1864. Rewɓe e nder daartol filosofi e gannde. Vol. 19. Ɓoornuɗo. 419 haa 432. Doi:10.1007/978-3-031-28563-9_19. ISBN 978-3-031-28563-9. "Nana Asma'u e mouvement 'yan taru'". Hoolaare ñalnde kala. 3 lewru Juko 2017. Ƴeewtaa ko 23 lewru Mbooy 2022. "Lislaam | Ansiklopediya.com". www.ansiklopeediya.com. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Asmaawu, Naana (1997). "Ittaango: Golle mooftaaɗe Nana Asma'u, ɓiy Usmaan dan Fodiyo (1793-1864)" (e ɗemngal aarabeeɓe). {{cite jaaynde}}: Cite jaaynde ina ɗaɓɓi |jaaynde= (ballal) "Ode to Nana Asma'u: Daande e Ruuhu". Ndonu juulɓe. 16 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. David Westerlund winndi: "O jokki e wonde ƴoƴre haa hannde." Mary Wren Bivins, Haala, Waɗde Taariindi: Rewɓe, Konnguɗi, e Lislaam e nder leydi Hausaland e teeminannde sappo e jeenay e kalifaandi Sokoto. London: Heinemann, hitaande 2007. Tambuwal, Aminu (23 ut 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde mawnde wonande aduna mettuɗo". Kaɓirgal ngal. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Tambuwal, aminu waziri (23 août 2016). "No John Kerry yillirta Sokoto nii". Hoolaare ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 26 lewru Mbooy 2020. Boyd, Jean (1989). Debbo Kaliifa: Nana Asma’u 1793–1865: Jannginoowo, yimoowo e Ardiiɗo Lislaam. Londres: Frank Kaas e Ko. Ltd. ISBN 0-7146-4067-0. "Nana Asma'u: Debbo ganndo e Afrik". Jaaynde Sawudit. 15 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. "Rewɓe juulɓe 12 ɓe ngonaa ƴoƴɓe jamaanu ɓe kaawniiɗe e ɓe cemmbina on". Catal miijo. 9 suwee 2016. ''Ƴeewtaa ko 26 mee 2020. Ittaango e Mack, Beverly B., e Jean Boyd, Jihaadi debbo gooto: Nana Asma’u, ganndo e binndoowo. Ina heen jimɗi ɗiɗi firooji Nana Asmaʾu. Waziri Tambuwal, Aminu (23 Août 2016). "Moderaasiyoŋ diine Sokoto ko jannde alɗunde e aduna mo caɗeele". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude | Nummol. Keɓtinaama ñalnde 23 lewru Mbooy 2022. Jean Boyd e Murray Last ina ciftora ganndo Alserinaajo biyeteeɗo Ismaël Hamet binndol ngam heɗtaade Farayse e hitaande 1898, ina woya wonde « Ligues Feministes d'Europe » nganndaa ko Nana Asmaʾu rokki. Ƴeew Boyd e Last, "Darnde rewɓe e nder 'Agents Religieux' e nder Sokoto", p. 283. Mack, Beverly B. (Lewru Suwee 1990). "Ƴeewte defte". Ƴeewndo jaŋde Afrik. 33 (2): 219-220. waɗde:10.2307/524481. JSTOR 524481. S2CID 210369401. Mack, Beverly B. "Nana Asma'u, debbo juulɗo ganndo". Rewɓe e nder daartol winndere. Jannginde jaŋdeeji. Busbi, Margaret, binndol. (2019). "Ɓiɓɓe rewɓe Afrik kesi | Naatgol e loowdi" (PDF). Editions keewɗi. Maruf, Olakunle (15 octobre 2019). "Tambuwal hokki leydi ngam jangirde mawnde Nana Asma'u haa Sokoto". Jaaynde Naajeeriya.'' Jokkondire yaajɗe ER, "Nana Asma'u", Daartol ɓalewol, 28 mars 2017. KeriLynn Engel, "Nana Asma'u: laamɗo debbo, yimoowo, mbayliigu jaŋde rewɓe juulɓe", Rewɓe kaawniiɗe e nder daartol, 4 Duujal 2011. <references group="Naana Asma'u un ideal femin,Patricia Mons, 2021, Albouraq, Beyrouth, Liban" /> bb2q4z0hlmrxz8jh45iqgr8q3zuykif Leonard Chamuriho 0 22282 84921 81786 2024-11-07T21:24:35Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1172542060|Leonard Chamuriho]]" 84921 wikitext text/x-wiki {{reflist}} <references /> '''{{Databox}}Leonard''' '''Chamuriho''' ko politikyanke CCM mo Tansani, ko tergal toɗɗaangal e nder guwarnama.[1] O suɓaama depitee e juuɗe hooreejo leydi Tansani John Magufuli e hitaande 2020 ngam wonde jaagorgal golle e yah-ngartaa e lewru Duujal 2020.[2][3] == Firooji == {{reflist}} <references /> == Wurooji wurooji == * [https://www.parliament.go.tz/administrations/807 Jaɓɓorgo Kewuuji pinal] [[Category:Tansaniya]] bjwe47b8bif5k6671zmcbwwremu8z3s Nazir Karamagi 0 22409 84909 82458 2024-11-07T16:17:04Z 92.98.3.44 84909 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Nazir Mustafa Karamagi/Mwizi/Jangili (born December 13, 1953) is a Tanzanian politician and Member of Parliament in the National Assembly of Tanzania, representing Bukoba Vijijini constituency.[1] Karamagi woni ardiiɗo kawral fulɓe lesdi lesdi lesdi lesdi Chama Cha Mapinduzi (CCM/Wezi) gila 2002.<ref name="CV">[http://www.parliament.go.tz/bunge/Mp_Cv3.asp?PTerm=2005-2010&fpkey=295 CV at Parliament website].</ref> O laatii Ministaar Fedde, Fedde e Fedde Fedde Ɓamtaare nder Cabinet mo o noddi e 4 lewru Janaare 2006.<ref>Hassan Muhiddin, [http://www.ippmedia.com/ipp/guardian/2006/01/05/57238.html "JK’s beefed up team"], ''Guardian'' (IPP Media), January 5, 2006.</ref> O jeyaa to darnde Ministaar Fedde Ɓamtaare e Mineral e 15 oktoobar 2006,<ref>[http://www.ippmedia.com/ipp/guardian/2006/10/16/76527.html "Kikwete reshuffles Cabinet"], ''Guardian'' (IPP Media), October 16, 2006.</ref> o jooɗii e darnde nde o jeyaa haa 7 feebari 2008, caggal nde o hawti e ko haani dow dowla dowla ngam hokkude semmbe haɓɓaaɗo. Jaɓɓorgo laamu maako waɗi wakkati seɗɗa ɓaawo ardiiɗo lesdi Edward Lowassa jaɓɓitii ngam daliila go'o.<ref name="Follow">[http://www.ippmedia.com/ipp/guardian/2008/02/08/107958.html "...as Karamagi, Msabaha follow suit"], ''Guardian'' (IPP Media), February 8, 2008.</ref> E wi'i Karamagi, o jaɓɓi laamu Ministeeruuji Grandma e Mineral lebbi jeego caggal nde laamu jaɓɓi alkawal ngal wi'etee dow, ko Karamagi wi'i ɗum haɗi nder goongɗina e yiɗi hokkude nguurndam ɓurɗum ngam lesdi.<ref name="Follow">[http://www.ippmedia.com/ipp/guardian/2008/02/08/107958.html "...as Karamagi, Msabaha follow suit"], ''Guardian'' (IPP Media), February 8, 2008.</ref> == Firooji == <nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki> [[Category:Pages with unreviewed translations]] jw0vi1j46uk81nldiux68dhvhl7f0q3 Amenemhat (Kadiima Mawɗo Amun) 0 24366 84911 84898 2024-11-07T16:27:09Z MOIBARDE 10068 84911 wikitext text/x-wiki {{reflist}} <references /> {{Databox}}'''Amenemhat''' ko hooreejo leydi Ejipt ɓooyɗo, biyeteeɗo Amun to Karnak, e laamu [[Firawna]] Amenhotep II e laamu 18ɓiire. Ɓiɗɗo wab-almaami e « Gardiiɗo waɗooɓe sandaaji Amun », Djehutyhotep, Amenemhat ina seedtoo ko ina wona 100 000 konuuji keewɗi, kolliraaɗi hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Londres (UC 37551)<ref>{{Cite web|title=UC 37551|url=https://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//thebes/archive/uc37551.gif|website=[[University College London]]}}</ref> <ref>C. W. Hayes, The Scepter of Egypt II, pg. 147</ref> e to suudu defte ñeeñal to New York ; o acci kadi binndital ina hollita golle makko to Gebel el-Silsila. == Firooji == [[Category:Misra]] or5g7ny27kbx2pblwc6y75h7zh5czfk Amenemhatankh (vizier) 0 24368 84912 2024-11-07T16:33:39Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/969268476|Amenemhatankh (vizier)]]" 84912 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenemhatankh''' ko waasiir [[Misra]] ɓooyɗo e jamaanu Laamu hakkundeejo. O anndiraa tan ko damal fenaande ɓuuɓngal, waɗngal e kaaƴe roosa; pecce ɗee ina njogii innde makko, tiitooɗe ɗiɗi (« dignitaire » e « vizier »), e feccere adannde e foormula sadak Misra ɓooyɗo kuuɓtodinɗo. Damal fenaande ngal anndaaka ɗo ummii, kono ina gasa tawa ko ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques de Morgan ƴetti ngal e darorɗe teeminannde 19ɓiire, e nder njulaagu mum to Dahshur. Ndeen yiytunde ndee heɓi laawol feewde e soodgol ngol catal mum yiytaa e hitaande 1996. Nde feeñii kadi e luumo naalankaagal e hitaande 2015. Amenemhatankh ko innde baasiilofoore, maanaa " (laamiiɗo) Amenemhat ɗon maaya": "Amenemhat" ɗon hawta nder cartouche, ɗum ko darnde laamu. Daga ɗum, ɗum waɗi ɗum haani wonde Amenemhat waawi wonde ko e duuɓi 12th Dynasty, ngam fara'a'en arandeeji biyeteeɓe Amenemhat ngoni yimɓe dynasty nden. == Firooji == {{reflist}} <references /> == Jaŋde ɓeydi == * Grajetzki, W., Kuwooɓe suudu Misra, London 2009, , p. 169  [[Category:Misra]] rg61njiq839fg9z2htiz48pe81ygy4s 84913 84912 2024-11-07T16:39:19Z MOIBARDE 10068 84913 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenemhatankh''' ko waasiir [[Misra]] ɓooyɗo e jamaanu Laamu hakkundeejo. O anndiraa tan ko damal fenaande ɓuuɓngal, waɗngal e kaaƴe roosa; pecce ɗee ina njogii innde makko, tiitooɗe ɗiɗi (« dignitaire » e « vizier »), e feccere adannde e foormula sadak [[Misra]] ɓooyɗo kuuɓtodinɗo.<ref name="WG2008" /> <ref name="WG2008" /> <ref>{{cite web|url=http://www.galerie-cybele.com/index.php/fr/catalogue/Publication/3-Catalogue-mars-2015#page/8|title=Galerie Cybele - Catalogue mars 2015|website=www.galerie-cybele.com|access-date=2018-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180808203308/http://www.galerie-cybele.com/index.php/fr/catalogue/Publication/3-Catalogue-mars-2015#page/8|archive-date=2018-08-08|url-status=dead}}</ref> Damal fenaande ngal anndaaka ɗo ummii, kono ina gasa tawa ko ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Jacques de Morgan ƴetti ngal e darorɗe teeminannde 19ɓiire, e nder njulaagu mum to Dahshur. Ndeen yiytunde ndee heɓi laawol feewde e soodgol ngol catal mum yiytaa e hitaande 1996. Nde feeñii kadi e luumo naalankaagal e hitaande 2015. Amenemhatankh ko innde baasiilofoore, maanaa " (laamiiɗo) Amenemhat ɗon maaya": "Amenemhat" ɗon hawta nder cartouche, ɗum ko darnde laamu. Daga ɗum, ɗum waɗi ɗum haani wonde Amenemhat waawi wonde ko e duuɓi 12th Dynasty, ngam fara'a'en arandeeji biyeteeɓe Amenemhat ngoni yimɓe dynasty nden. == Firooji == {{reflist}} <references /> == Jaŋde ɓeydi == * Grajetzki, W., Kuwooɓe suudu Misra, London 2009, , p. 169  [[Category:Misra]] h2d9s27z60yrudk590qny5cw0krx3oz Amenemope (awtor) 0 24369 84914 2024-11-07T16:47:50Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1212908779|Amenemope (author)]]" 84914 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenemope''' (kañum ne Amen-em-ope),[1ɓii Kanakht, ko kañum woni binnduɗo teskinɗo e Jaŋde Amenemope, binndol hakkille [[Misra]] binndaangol e jamaanu Ramsiid. O hollitaama ko o binndoowo e ganndo, hoɗnooɗo to Ejipt e nder laamu 20ɓiire Laamu Kesu, hoɗnooɗo to Akhmim (Ipu [[Misra]] ɓooyɗo, Panopolis Gerek), laamorgo nome nayaɓo [[Misra]] Toowɗo. Haalaaji makko ina kollitee e mbaadi aadaaji jamirooje gila e baaba haa e ɓiɗɗo, no nguurndam moƴƴam e nehdi, kono (hono no ko ɓuri heewde e binndanɗe ɗee nii) ina yuɓɓinaa e laaɓndal e nder 30 tonngoode limtaaɗe. ( Jamirooje Amin-em-apt, ɓiy Kanakht, Wim van den Dungen, 2003-11-02) Koo nde wakkati gooto ɗum yi'i ɗum yaawani, jooni ɗum yi'ata ko Instruction ɗon mari ko hawti e defte njanngooje nder aadaji fuɗɗi fuɗɗi fuɗnaange, hawti e Baabila e [[Israa’iila|Isra'iila]], ɓurna fuu defte Bibel ɗe Proverbs, Ecclesiastes, e ''Siraas'', ɗe baylitol Hebraaku nder Instruction waɗi. Nder Deftere Proverbs, aaya Proverbs 22:17-23:11 ɗon haani e Attawra Amenemope. Tawi 1100 BCE waɗi ko o waɗii ko o waɗani ko o waɗata ko o waɗiri ko o waɗirta ko o waɗira nder defte Bibel, e maslahaaɓe bano James Henry Breasted ɓe anndini Amenemope wonde o waɗii semmbe dow ɓamtaare ɗemngal e diina nder leyɗe hirnaange ngam ko Hebra'en nanngini Defte maako, e nder defte ɗe ɓe hawri nder defte feere feere nder Bibel. "Ɗo boo laaɓtinii wonde to nokkuuje feere feere feere nder Kuwtal Mawndu, naa tan nder deftere Proverbs, ammaa boo nder tawreeta Heberu, nder Ayuba, ... nder Samu'el e Yeremiya, hikma Amenemope woni leggal miijooji, limol, koode moral, e ɓurɗum fuu nder ruuhu kalluɗum e neɗɗo feerewol". Amenemope, nder bayla, o ɗon suɓugo defte ɓurii ɗuuɗugo, The Maxims of Ptahhotep. == Ndaare kadi == * Liisuki mawɓe diina Misra * Fuuɗal Misra jamanu * Deftere anndal == Firooji == {{reflist}} <references /> == Wurooji wurooji == * [https://web.archive.org/web/20070207013434/http://www.humanistictexts.org/amenope.htm Amenemope] [[Category:Misra]] 5p4plivk4nadorjoc72ndqz2roa0q5z 84915 84914 2024-11-07T16:49:45Z MOIBARDE 10068 84915 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenemope''' (kañum ne Amen-em-ope),<ref>Aitken, K. T., ''19. Proverbs'' in Barton, J. and Muddiman, J. (2001), [https://b-ok.org/dl/946961/8f5f43 The Oxford Bible Commentary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171122193211/http://b-ok.org/dl/946961/8f5f43|date=2017-11-22}}, p. 418</ref> ɓii Kanakht, ko kañum woni binnduɗo teskinɗo e Jaŋde Amenemope, binndol hakkille [[Misra]] binndaangol e jamaanu Ramsiid. O hollitaama ko o binndoowo e ganndo, hoɗnooɗo to Ejipt e nder laamu 20ɓiire Laamu Kesu, hoɗnooɗo to Akhmim (Ipu [[Misra]] ɓooyɗo, Panopolis Gerek), laamorgo nome nayaɓo [[Misra]] Toowɗo. Haalaaji makko ina kollitee e mbaadi aadaaji jamirooje gila e baaba haa e ɓiɗɗo, no nguurndam moƴƴam e nehdi, kono (hono no ko ɓuri heewde e binndanɗe ɗee nii) ina yuɓɓinaa e laaɓndal e nder 30 tonngoode limtaaɗe. ( Jamirooje Amin-em-apt, ɓiy Kanakht, Wim van den Dungen, 2003-11-02) Koo nde wakkati gooto ɗum yi'i ɗum yaawani, jooni ɗum yi'ata ko Instruction ɗon mari ko hawti e defte njanngooje nder aadaji fuɗɗi fuɗɗi fuɗnaange, hawti e Baabila e [[Israa’iila|Isra'iila]], ɓurna fuu defte Bibel ɗe Proverbs, Ecclesiastes, e ''Siraas'', ɗe baylitol Hebraaku nder Instruction waɗi. Nder Deftere Proverbs, aaya Proverbs 22:17-23:11 ɗon haani e Attawra Amenemope. Tawi 1100 BCE waɗi ko o waɗii ko o waɗani ko o waɗata ko o waɗiri ko o waɗirta ko o waɗira nder defte Bibel, e maslahaaɓe bano James Henry Breasted ɓe anndini Amenemope wonde o waɗii semmbe dow ɓamtaare ɗemngal e diina nder leyɗe hirnaange ngam ko Hebra'en nanngini Defte maako, e nder defte ɗe ɓe hawri nder defte feere feere nder Bibel. "Ɗo boo laaɓtinii wonde to nokkuuje feere feere feere nder Kuwtal Mawndu, naa tan nder deftere Proverbs, ammaa boo nder tawreeta Heberu, nder Ayuba, ... nder Samu'el e Yeremiya, hikma Amenemope woni leggal miijooji, limol, koode moral, e ɓurɗum fuu nder ruuhu kalluɗum e neɗɗo feerewol". Amenemope, nder bayla, o ɗon suɓugo defte ɓurii ɗuuɗugo, The Maxims of Ptahhotep. == Ndaare kadi == * Liisuki mawɓe diina Misra * Fuuɗal Misra jamanu * Deftere anndal == Firooji == {{reflist}} <references /> == Wurooji wurooji == * [https://web.archive.org/web/20070207013434/http://www.humanistictexts.org/amenope.htm Amenemope] [[Category:Misra]] 08kzs5pns7sdrf3xza2j6cxio74bv7r Amineherkhepshef 0 24370 84916 2024-11-07T16:59:22Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1169674217|Amenherkhepshef]]" 84916 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenherkhepshef''' (kañum ne '''Amenherkhepshef D''' ngam seerndude mo e yimɓe adanɓe innde wootere) ko laamɗo [[Misra]] ɓooyɗo, ɓiy Ramses VI e laamɗo debbo biyeteeɗo Nubkhesbed. O wuuri ko e caka teeminannde 12ɓiire ko adii jibineede Iisaa e nder laamu noogasɓiire e nder yonta Laamu keso. O maayi yeeso baaba maako, o haɓɓii nder sarkofag Twosret nder ɓesdaare nder maare nde o waɗi ngam haɓɓugo Chancellor Bay, KV13.[3] Kabirol ɗon haadi nder Valley of the Kings, nder maayo [[Maayo Niil|Nile]], nder Thebes, [[Misra]]. == Firooji == {{Reflist}} <references /> === Bibliography ===   [[Category:Misra]] 40hd11tdo2s8005o917ooqa266483np Amenhotep-Huy 0 24371 84917 2024-11-07T17:22:37Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1138415227|Amenhotep-Huy]]" 84917 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenhotep-Huy''' ko Waasiir [[Misra]] ɓooyɗo e laamu Amenhotep III. Gaa gaa wonde Wazier Amenhotep III, Amenhotep-Huy wonnoo kadi ko gardiiɗo [[Misra]] Toowɗo e Les, kadi ko gardiiɗo golle laamɗo oo fof e nder Misra Toowɗo e Les.{{Hiero|Amenhotep|<hiero>i-mn:n-Htp:t*p</hiero>|align=right|era=nk}} == Nolde e golle == Wonnoo wiziriji ɗiɗo wakkati oon e amenhotep-huy ɗowanteeɗo e wiziriji Ramose. Ɗum laaɓataa ko'e maɓɓe ko wonnoo ko'e hooreejo leydi [[Misra]] e hooreejo leydi lesdi [[Misra]]. Amenhotep-Huy ɗon holla nder lesdi fuunaaŋge e lesdi fuunaŋge. O ɗon wondi nder binndi diga Gebel el Silsila, to o ɗon laɓɓina kuuɗe nder kuugal kuugal kuuje cembiɗɗe. == Kabirɗe e ɓaawo == Amenhotep-Huy jogii ko'e yenaande, k028, nder Necropolis Theban. Ɗuum kaɓirgal ngal Dieter Eigner heɓii e Andrew Gordon nder hitaande 1978 to El-Assasif, Thebes. Yimɓe lesdi ɗuuɗugo dow lesdi ɗi ''Instituto de Estudios del Antiguo Egipto de Madrid'' e Martin Valentin ɗon janngina daliila ma'aare ma'aaru diga 2009. Nder lewru feebariiru 2014, Minisiri [[Misra]] ngam Ancientities anndini ko o noddi dow dow dow dow Akhenaten darani laamu bee baaba maako haa duuɓi 8, dow dow dow daliila ƴiwoyɗo diga maaru Vizier Amenhotep-Huy. Ngam maajum, Amenhotep-Huy waawi waɗuki darnde maako boo nder wakkati ''co-regency''. == Firooji == {{Reflist}} <references /> 5. "Kuuje ɗe Misra Wondiri: Lumiya mumya". Saasuuji ɗiɗaɓo, Episode 8. National Geographic Channel [[Category:Misra]] skr6wl4sy6u3dsxdyuwib77ses6sjqs Amenhotep, Mawɗo Amun (18th Dynasty) 0 24372 84918 2024-11-07T17:43:54Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1243160061|Amenhotep, Priest of Amun (18th Dynasty)]]" 84918 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenhotep''' wuuri ko e jamaanu laamu 18ɓiire, jamaanu Laamu kesu nguu; (hedde 1479 – 1425 ko adii jibineede Iisaa). Ko kanko woni hooreejo Liman'en nder suudu dewal Amun. O ɗon laamii risku [[Misra]] ɗuuɗugo, ɗon ɗon wari nder suudu Amun. O ɗon ɗonno ɗonno ɗonndooje bee gese e cuuɗi ɗi suudu Allah ɗonndoo. Nder nguurndam maako o ardii ha nder nder nder nder ɓandu Firawna tati: Amenhotep I, [[Thutmose III]]">Thutmose I, e Thutmosa III. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Misra]] 3axm1mz9hq479x1753gh4zls1z0gpae 84919 84918 2024-11-07T17:46:30Z MOIBARDE 10068 84919 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenhotep''' wuuri ko e jamaanu laamu 18ɓiire, jamaanu Laamu kesu nguu; (hedde 1479 – 1425 ko adii jibineede Iisaa). Ko kanko woni hooreejo Liman'en nder suudu dewal Amun.<ref>{{cite web|url=http://euler.slu.edu/Dept/Faculty/bart/egyptianhtml/kings%20and%20Queens/High_Priests_of_Amun.html|title=High Priests of Amun|access-date=2008-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20080324234346/http://euler.slu.edu/Dept/Faculty/bart/egyptianhtml/kings%20and%20Queens/High_Priests_of_Amun.html|archive-date=2008-03-24|url-status=dead}}</ref> O ɗon laamii risku [[Misra]] ɗuuɗugo, ɗon ɗon wari nder suudu Amun. O ɗon ɗonno ɗonno ɗonndooje bee gese e cuuɗi ɗi suudu Allah ɗonndoo. Nder nguurndam maako o ardii ha nder nder nder nder ɓandu Firawna tati: Amenhotep I, [[Thutmose III]]">Thutmose I, e Thutmosa III. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Misra]] ds2rlykjaew4ueoau90r6td08av9vz7 Amenia (ko debbo Horemheb) 0 24373 84922 2024-11-07T21:32:32Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1216222419|Amenia (wife of Horemheb)]]" 84922 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenia''' ko debbo tedduɗo [[Misra]], debbo gadano Horemheb, laamɗo gadano laamu sappo e jeetati. Ko seeɗa tan anndaa e makko, ina wayi no o maayi ko e laamu Ay walla e fuɗɗoode laamu Tutankhamun, hade Horemheb laamaade [[firawna]]. == Ɓaɓɓugol == Amenia haɓɓani nder maaku Memfite Horemheb nder suudu maaku nder shaft IV, ha ɓaawo debbo mum ɗiɗawɗo Mutnedjmet. Amenia ɗon haalaa nder ma'a nder nder binndi e nder taƴre. O ɗon haalaa nder nokkuure nder suudu mawndu nder maaru, e nder nokkuure haa dammugal suudu mawndu. O holliti nder taƴre bee Horemheb nder cuuɗi ɗiɗo nder nder kawtal. Kolonneeji nder suudu ɗiɗaɓu ɗon holla innde maako Amenia e holla mo o ɗon wonde Chantress Amun. == British Museum double statue EA 36 == Nder 2009, ɗum heɓii wonde fotaade ɗiɗo ɗiɗmbe ɗiɗabe haa jooni ɗi anndaa nder British Museum (EA 36) woni goonga fotaade Horemheb e debbo maako Amenia. Fuujo man ɓe jaɓɓi diga nder suudu British Museum nder 1837 diga nder kuɓol Anastasi. Dualgal ngal footi feere feere to dow dow dow dow footi'en ngam debbo ɗon holla dow maako ɗon jungo bee maako. Jungooji ɗi tati ɗi ɗon hawta ɗon ɗon maɓɓiti. Nder hitaande 1976, ɓe tawi juuɗe tati ɗe ɓe njogii nder nder nder nder ɓaawo Horemheb. E hitaande 2009 ɗum waɗii e juutde e juuɗe ɗe ɓe ɓooydi e nder juutde ngam hollaade ɗum ko haani e jaayɗe ɗiɗi ɗe British Museum, ngam hollade jaayɗe ɗe e jeyaaɗe e saqqara Horemheb. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Misra]] nwb7wduzneb0ggges8d3s84iaioql6a 84923 84922 2024-11-07T21:35:25Z MOIBARDE 10068 84923 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenia''' ko debbo tedduɗo [[Misra]], debbo gadano Horemheb, laamɗo gadano laamu sappo e jeetati. Ko seeɗa tan anndaa e makko, ina wayi no o maayi ko e laamu Ay walla e fuɗɗoode laamu Tutankhamun, hade Horemheb laamaade [[firawna]].<ref name="DH">Dodson, Aidan and Hilton, Dyan. The Complete Royal Families of Ancient Egypt. Thames & Hudson. 2004, pg 154, {{ISBN|0-500-05128-3}}</ref> == Ɓaɓɓugol == Amenia haɓɓani nder maaku Memfite Horemheb nder suudu maaku nder shaft IV, ha ɓaawo debbo mum ɗiɗawɗo Mutnedjmet. Amenia ɗon haalaa nder ma'a nder nder binndi e nder taƴre. O ɗon haalaa nder nokkuure nder suudu mawndu nder maaru, e nder nokkuure haa dammugal suudu mawndu. O holliti nder taƴre bee Horemheb nder cuuɗi ɗiɗo nder nder kawtal. Kolonneeji nder suudu ɗiɗaɓu ɗon holla innde maako Amenia e holla mo o ɗon wonde Chantress Amun. == British Museum double statue EA 36 == Nder 2009, ɗum heɓii wonde fotaade ɗiɗo ɗiɗmbe ɗiɗabe haa jooni ɗi anndaa nder British Museum (EA 36) woni goonga fotaade Horemheb e debbo maako Amenia. Fuujo man ɓe jaɓɓi diga nder suudu British Museum nder 1837 diga nder kuɓol Anastasi. Dualgal ngal footi feere feere to dow dow dow dow footi'en ngam debbo ɗon holla dow maako ɗon jungo bee maako. Jungooji ɗi tati ɗi ɗon hawta ɗon ɗon maɓɓiti. Nder hitaande 1976, ɓe tawi juuɗe tati ɗe ɓe njogii nder nder nder nder ɓaawo Horemheb. E hitaande 2009 ɗum waɗii e juutde e juuɗe ɗe ɓe ɓooydi e nder juutde ngam hollaade ɗum ko haani e jaayɗe ɗiɗi ɗe British Museum, ngam hollade jaayɗe ɗe e jeyaaɗe e saqqara Horemheb. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Misra]] muqxfqxenos4kjb7nl8qlwixk1wifjx 84924 84923 2024-11-07T21:38:33Z MOIBARDE 10068 84924 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenia''' ko debbo tedduɗo [[Misra]], debbo gadano Horemheb, laamɗo gadano laamu sappo e jeetati. Ko seeɗa tan anndaa e makko, ina wayi no o maayi ko e laamu Ay<ref name="DH2" /><ref>Martin, Geoffrey T. The Hidden Tombs of Memphis: New Discoveries from the Time of Tutankhamun and Ramesses the Great (New Aspects of Antiquity) Thames & Hudson. 1992 {{ISBN|978-0500276662}}</ref> walla e fuɗɗoode laamu Tutankhamun, hade Horemheb laamaade [[firawna]].<ref name="DH">Dodson, Aidan and Hilton, Dyan. The Complete Royal Families of Ancient Egypt. Thames & Hudson. 2004, pg 154, {{ISBN|0-500-05128-3}}</ref> == Ɓaɓɓugol == Amenia haɓɓani nder maaku Memfite Horemheb nder suudu maaku nder shaft IV, ha ɓaawo debbo mum ɗiɗawɗo Mutnedjmet. Amenia ɗon haalaa nder ma'a nder nder binndi e nder taƴre. O ɗon haalaa nder nokkuure nder suudu mawndu nder maaru, e nder nokkuure haa dammugal suudu mawndu. O holliti nder taƴre bee Horemheb nder cuuɗi ɗiɗo nder nder kawtal. Kolonneeji nder suudu ɗiɗaɓu ɗon holla innde maako Amenia e holla mo o ɗon wonde Chantress Amun. == British Museum double statue EA 36 == Nder 2009, ɗum heɓii wonde fotaade ɗiɗo ɗiɗmbe ɗiɗabe haa jooni ɗi anndaa nder British Museum (EA 36) woni goonga fotaade Horemheb e debbo maako Amenia. Fuujo man ɓe jaɓɓi diga nder suudu British Museum nder 1837 diga nder kuɓol Anastasi. Dualgal ngal footi feere feere to dow dow dow dow footi'en ngam debbo ɗon holla dow maako ɗon jungo bee maako. Jungooji ɗi tati ɗi ɗon hawta ɗon ɗon maɓɓiti. Nder hitaande 1976, ɓe tawi juuɗe tati ɗe ɓe njogii nder nder nder nder ɓaawo Horemheb. E hitaande 2009 ɗum waɗii e juutde e juuɗe ɗe ɓe ɓooydi e nder juutde ngam hollaade ɗum ko haani e jaayɗe ɗiɗi ɗe British Museum, ngam hollade jaayɗe ɗe e jeyaaɗe e saqqara Horemheb. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Misra]] bg7z36lsy6txil7dlkbeklxh8vioq4h Amenirdis II 0 24374 84925 2024-11-08T06:19:48Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1174909543|Amenirdis II]]" 84925 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Laamɗo [[Nubi]] ɓooyɗo biyeteeɗo '''Amenirdis II,''' ɓiy Firawna Kushite [[Taharqa]] mo Laamu 25ɓo, Shepenupet II, ɓiɗɗo Piye, hoosi mo ngam wontude Adoratrice Amun gila hedde 650 ko adii jibineede Iisaa haa 640 ko adii jibineede Iisaa e nder Laamu 26ɓiire. Amenirdis ƴetti Nitocris, ɓiɗɗo Psamtik I, ngam wontude lomto mum.[ Ina gasa tawa o resii gooto e ɓiɓɓe Taharqa, laamɗo Atlanersa. == Firooji == {{reflist}} <references /> * Robert Steven Bianchi, Daily Life Of The Nubians, Greenwood Press 2004 * Karol Myśliwiec, The Twilight of Ancient Egypt: First Millennium B.C.E., Cornell University Press 2000 * I. E. S. Edwards, John Boardman, John B. Bury, S. A. Cook, The Cambridge Ancient History, Cambridge University Press 1969 * Aidan Dodson, Monarchs of the Nile, American Univ. in Cairo Press 2000 == Jaŋde ɓeydi == *   [[Category:Misra]] 2qyah5orejm660efzjmuxazmyk6g467 84926 84925 2024-11-08T06:24:10Z MOIBARDE 10068 84926 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Laamɗo [[Nubi]] ɓooyɗo biyeteeɗo '''Amenirdis II,''' ɓiy Firawna Kushite [[Taharqa]] mo Laamu 25ɓo, Shepenupet II, ɓiɗɗo Piye, <ref>Aidan Dodson, Monarchs of the Nile, American University in Cairo Press, 2000. p.184</ref><ref>Dodson, p.188</ref><ref>{{cite book|author-last=Morkot|author-first=Robert|editor-last=Wenig|editor-first=Steffen|chapter=Kingship and Kinship in the Empire of Kush|isbn=3447041390|title=Studien zum antiken Sudan|series=meroitica|volume=15|publisher=Harrassowitz Verlag|location=Wiesbaden|year=1999|page=200}}</ref> hoosi mo ngam wontude Adoratrice Amun gila hedde 650 ko adii jibineede Iisaa haa 640 ko adii jibineede Iisaa e nder Laamu 26ɓiire. Amenirdis ƴetti Nitocris, ɓiɗɗo Psamtik I, ngam wontude lomto mum.[ Ina gasa tawa o resii gooto e ɓiɓɓe Taharqa, laamɗo Atlanersa. == Firooji == {{reflist}} <references /> * Robert Steven Bianchi, Daily Life Of The Nubians, Greenwood Press 2004 * Karol Myśliwiec, The Twilight of Ancient Egypt: First Millennium B.C.E., Cornell University Press 2000 * I. E. S. Edwards, John Boardman, John B. Bury, S. A. Cook, The Cambridge Ancient History, Cambridge University Press 1969 * Aidan Dodson, Monarchs of the Nile, American Univ. in Cairo Press 2000 == Jaŋde ɓeydi == *   [[Category:Misra]] i76oalin8b02xcx8gi78wh7ewvklx6v Amenmose (nobile) 0 24375 84927 2024-11-08T06:29:51Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/969268814|Amenmose (noble)]]" 84927 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''', tedduɗo [[Misra]] ɓooyɗo, hoɗiino to Tebes e laamu Amenhotep III. O wirnaa ko e yanaande to [[Sheek Abd el-Qurna]], jeyaaɗo e Nekropolis Teban. == Firooji == <references /> 3qktlbekwz72juoblmiu6l429j6p0tv 84928 84927 2024-11-08T06:32:06Z MOIBARDE 10068 84928 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''', tedduɗo [[Misra]] ɓooyɗo, hoɗiino to Tebes e laamu Amenhotep III.<ref>{{cite web|url=http://www.rom.on.ca/collections/research/rstomb89.php|title=Theban Tomb #89 Epigraphic Project|accessdate=2007-05-02|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080315125609/http://www.rom.on.ca/collections/research/rstomb89.php|archivedate=2008-03-15}}</ref> O wirnaa ko e yanaande to [[Sheek Abd el-Qurna]], jeyaaɗo e Nekropolis Teban. == Firooji == <references /> 1m4tjzxcr3gur1gf1a74ic86dgba8o0 Ammose (TT42) 0 24376 84929 2024-11-08T06:38:06Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1221553527|Amenmose (TT42)]]" 84929 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''' ko tedduɗo [[Misra]] ɓooyɗo, guurnooɗo e laamu Tutmose III e Amenhotep II. Tiitoonde makko ko Kapiteen konu, Yitere laamɗo to Retenu. O wirnaa kanko e debbo makko, hono Henuttaui, e nder yanaande Sheek Abd el-Qurna, jeyaaɗo e Nekropolis Teban. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Misra]] mo3l3kimg5am2k12gxufqp5xsnvvx2h 84930 84929 2024-11-08T06:42:54Z MOIBARDE 10068 84930 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''' ko tedduɗo [[Misra]] ɓooyɗo, guurnooɗo e laamu Tutmose III e Amenhotep II.<ref name="baikie1932">{{cite book|first=James|last=Baikie|title=Egyptian Antiquities in the Nile Valley|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.529878|publisher=Methuen|date=1932}}</ref> Tiitoonde makko ko Kapiteen konu, Yitere laamɗo to Retenu. O wirnaa kanko e debbo makko, hono Henuttaui, e nder yanaande Sheek Abd el-Qurna, jeyaaɗo e Nekropolis Teban. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Misra]] 7ex35zmqlogijcxfazculsbyqbm4y7s Ammose (vizier) 0 24377 84931 2024-11-08T06:48:49Z MOIBARDE 10068 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1221553525|Amenmose (vizier)]]" 84931 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''' ko waasiir [[Misra]] ɓooyɗo, gollinooɗo e laamu Amenmesse e Seti II. == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Misra]] pahd4181jv3hww7ykdr09rp135v6tdn 84932 84931 2024-11-08T06:51:00Z MOIBARDE 10068 84932 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenmose''' ko waasiir [[Misra]] ɓooyɗo, gollinooɗo e laamu Amenmesse e Seti II.<ref>K.A. Kitchen, Ramesside Inscriptions: Merenptah & the late Nineteenth Dynasty, Wiley-Blackwell, 2003</ref> == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Misra]] f9zusfhylawxiny6pbsmcy6q7ceyyd3