Wikipedia
lnwiki
https://ln.wikipedia.org/wiki/Lok%C3%A1s%C3%A1_ya_libos%C3%B3
MediaWiki 1.44.0-wmf.6
first-letter
Média
Spécial
Discussion
Utilisateur
Discussion utilisateur
Wikipedia
Discussion Wikipedia
Fichier
Discussion fichier
MediaWiki
Discussion MediaWiki
Modèle
Discussion modèle
Aide
Discussion aide
Catégorie
Discussion catégorie
TimedText
TimedText talk
Module
Discussion module
Sirí
0
3529
131433
131303
2024-12-14T16:55:16Z
CommonsDelinker
87
Replacing Coat_of_arms_of_Syria_(2024–2024).svg with [[File:Coat_of_arms_of_Syria_(2024-present).svg]] (by [[:c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] because: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR4|Criterion 4]] (harmonizing names of file set) · It’
131433
wikitext
text/x-wiki
[[File:Coat of arms of Syria (2024-present).svg|right|150px]]
[[File:Flag of the Syrian revolution.svg|right|200px]]
[[Image:Syria in its region (claimed).svg|thumb|]]
'''Sirie''' ezalí [[esé]] ya Wɛ́sita ya [[Azía]]. Ezalí mbóka ya ba-Arameɛ́, pɛmbɛ́ni na [[Palesitíni]] na epái ya [[Nola]]. [[Mbóka-mokonzi]] ya Sirí ezalí [[Damas]]. Ezalí pɛnɛ o lombú [[Méditeranéa]].
{{Template:Esé ya Azía}}
[[Catégorie:Letá]]
[[Catégorie:Esé ya Azía]]
[[Catégorie:Sirie]]
k0yfg7vd0hminfw5aexcub9bq4c77ob
Félix Wazekwa
0
13291
131435
129162
2024-12-15T04:18:20Z
AdamLynnMcGill007
14035
#100WikiDaysRdc
131435
wikitext
text/x-wiki
'''Félix Nlandu Wazekwa''', abotami mukolo ya zomi na minei (14) o sanza ya libwa (septembre) o mibu [[1962]] o [[Kinsásá]], azalí moto ya mayele. Azalí alanga [[nzémbo]], mosimbi mpe mosali ya nzémbo ya [[Kongó-Kinsásá]].
== Biografi ya bomoi ==
=== Bomwana na mateya ===
Abandaki koyekola miziki na mibu 1982 mpe 1983, na groupe Kin-Verso uta na commune ya Matete na Kinsásá o mboka Congo démocratique. Na mibu 1985, akendaki na Europe mpo na boyekoli na ye mpe azwaki mateya na sciences économiques na Paris<ref> {{Lien web |langue=fr |titre = RDC-Maroc : Félix Wazekwa présente la chanson "Léopards Fimbu international" |url=https://actualite.cd/2022/03/20/rdc-maroc-felix-wazekwa-presente-la-chanson-leopards-fimbu-international |site=Actualite.cd |date=2022-03-20 |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr-FR |titre=RDC : Félix Wazekwa, l’homme qui fait danser les Léopards – Jeune Afrique |url=https://www.jeuneafrique.com/mag/446507/culture/rdc-felix-wazekwa-lhomme-danser-leopards/ |site=JeuneAfrique.com |consulté le=2022-06-02}}</ref>.
Ayebani mpo na oyo ya ye kosala elongo na [[Papa Wemba]]<ref>{{Lien web |titre=mediacongo.net - Actualités - Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://www.mediacongo.net/article-actualite-105372_deja_disponible_felix_wazekwa_je_n_ai_jamais_fait_une_chanson_si_difficile_que_celle_de_la_cnss.html |site=www.mediacongo.net |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref> {{Lien web |langue=fr-fr |prénom=Merdi |nom=Bosengele |titre=Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://laprosperite.online/index.php/nation/11368-deja-disponible-felix-wazekwa-je-n-ai-jamais-fait-une-chanson-si-difficile-que-celle-de-la-cnss |site=Journal La Prospérité |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=RDC : Félix Wazekwa déterminé à affilier les artistes de son groupe à la CNSS |url=https://www.factuel.cd/2022/05/08/rdc-felix-wazekwa-determine-affilier-les-artistes-de-son-groupe-la-cnss |site=Factuel.cd |date=2022-05-08 |consulté le=2022-06-02}}</ref>na 1993 apesaki ye likanisi na miziki ete ayemba makomi na ye moko. Akobanda na 1995 na musiki 1995 mosala moko ya mosala ya ye moko oyo ezali na elembo na nzela ya kowelana elongo na [[Koffi Olomidé]]<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=Félix Wazekwa - 243Stars |url=https://musique.243stars.com/artists/felix-wazekwa |site=musique.243stars.com |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
=== Mosala ya mosala ===
==== Mokomi ya maloba ====
Na mibu 1990, azali kosala elongo na ba musiciens misusu lokola mokomi ya maloba ya nzembo : kati ya ba mibu 1991 na 1993, asala na [[Koffi Olomidé]] na ba albums Top of the range / Koweït, banque gauche na Noblesse oblige. Kobanda mibu 1993 tee na ,ibu 1995, asali kosala elongona [[Papa Wemba]] na ba albums ''Foridoles'' na ''Pole Position''<ref>{{Lien web |langue=fr | titre=Félix Wazekwa | url = https://www.babelio.com/auteur/Felix-Wazekwa/458551|site=Babelio|consulté le=2020-05-31 }} </ref>.
==== Mosala ya mosala ya moto ye moko ====
Na mokolo ya mwambi (8) ya sanza ya sambo o mibu 1998, abotaki mwana ya liboso, “Lemiran - Onesimo” (kolobelaka santu Onesimo, moombo ya ekeke ya liboso oyo akomaki moklisto oyo azwaki bopusi ya santu Paulo)<ref>{{Lien web |langue=en-US |nom=Codingest |titre=Coup d'œil sur la vie privée de l'artiste Félix Wazekwa |url=http://kribiosuniversal.com/post/coup-doil-sur-la-vie-privee-de-lartiste-felix-wazekwa |site=Kribios Universal |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
Na suka ya mobu 1998, abimisi album ''Bonjour Monsieur'' oyo ezuaki kosimba na Africa. Azali lisusu emoniseli ya mobu 1998<ref name=":0" />.
Na sanza ya zomi na mibale (12) o mobu 1999, abimisi album na ye ya minei 'Sponsor'ref>{{Lien web|langue=fr|titre=Felix Wazekwa - Sponsor|url=https://www.discogs.com/fr/Felix-Wazekwa-Sponsor/release/10954465|site=Discogs|consulté le=2020-05-31}}</ref>.
Na kati ya mibu 2006 na 2010, abimisi ba albums lokola ''Mosapi liboso, Quedemande le peuple ?'' ebimi na 2000, to ''Mémo Nzambeire ya'', accompagné na groupe na ye ''Cultur'A Pays Vie''<ref name=":0" />.
[[Catégorie:Moyémbi wa Kongó-Kinsásá]]
jgbmi7vf3vkpecvywhlmv7v0e73urh7
131436
131435
2024-12-15T04:26:39Z
AdamLynnMcGill007
14035
#100WikiDaysRdc
131436
wikitext
text/x-wiki
'''Félix Nlandu Wazekwa''', abotami mukolo ya zomi na minei (14) o sanza ya libwa (septembre) o mibu [[1962]] o [[Kinsásá]], azalí moto ya mayele. Azalí alanga [[nzémbo]], mosimbi mpe mosali ya nzémbo ya [[Kongó-Kinsásá]].
== Biografi ya bomoi ==
=== Bomwana na mateya ===
Abandaki koyekola miziki na mibu 1982 mpe 1983, na groupe Kin-Verso uta na commune ya Matete na Kinsásá o mboka Congo démocratique. Na mibu 1985, akendaki na Europe mpo na boyekoli na ye mpe azwaki mateya na sciences économiques na Paris<ref> {{Lien web |langue=fr |titre = RDC-Maroc : Félix Wazekwa présente la chanson "Léopards Fimbu international" |url=https://actualite.cd/2022/03/20/rdc-maroc-felix-wazekwa-presente-la-chanson-leopards-fimbu-international |site=Actualite.cd |date=2022-03-20 |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr-FR |titre=RDC : Félix Wazekwa, l’homme qui fait danser les Léopards – Jeune Afrique |url=https://www.jeuneafrique.com/mag/446507/culture/rdc-felix-wazekwa-lhomme-danser-leopards/ |site=JeuneAfrique.com |consulté le=2022-06-02}}</ref>.
Ayebani mpo na oyo ya ye kosala elongo na [[Papa Wemba]]<ref>{{Lien web |titre=mediacongo.net - Actualités - Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://www.mediacongo.net/article-actualite-105372_deja_disponible_felix_wazekwa_je_n_ai_jamais_fait_une_chanson_si_difficile_que_celle_de_la_cnss.html |site=www.mediacongo.net |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref> {{Lien web |langue=fr-fr |prénom=Merdi |nom=Bosengele |titre=Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://laprosperite.online/index.php/nation/11368-deja-disponible-felix-wazekwa-je-n-ai-jamais-fait-une-chanson-si-difficile-que-celle-de-la-cnss |site=Journal La Prospérité |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=RDC : Félix Wazekwa déterminé à affilier les artistes de son groupe à la CNSS |url=https://www.factuel.cd/2022/05/08/rdc-felix-wazekwa-determine-affilier-les-artistes-de-son-groupe-la-cnss |site=Factuel.cd |date=2022-05-08 |consulté le=2022-06-02}}</ref>na 1993 apesaki ye likanisi na miziki ete ayemba makomi na ye moko. Akobanda na 1995 na musiki 1995 mosala moko ya mosala ya ye moko oyo ezali na elembo na nzela ya kowelana elongo na [[Koffi Olomidé]]<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=Félix Wazekwa - 243Stars |url=https://musique.243stars.com/artists/felix-wazekwa |site=musique.243stars.com |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
=== Mosala ya mosala ===
==== Mokomi ya maloba ====
Na mibu 1990, azali kosala elongo na ba musiciens misusu lokola mokomi ya maloba ya nzembo : kati ya ba mibu 1991 na 1993, asala na [[Koffi Olomidé]] na ba albums Top of the range / Koweït, banque gauche na Noblesse oblige. Kobanda mibu 1993 tee na ,ibu 1995, asali kosala elongona [[Papa Wemba]] na ba albums ''Foridoles'' na ''Pole Position''<ref>{{Lien web |langue=fr | titre=Félix Wazekwa | url = https://www.babelio.com/auteur/Felix-Wazekwa/458551|site=Babelio|consulté le=2020-05-31 }} </ref>.
==== Mosala ya mosala ya moto ye moko ====
Na mokolo ya mwambi (8) ya sanza ya sambo o mibu 1998, abotaki mwana ya liboso, “Lemiran - Onesimo” (kolobelaka santu Onesimo, moombo ya ekeke ya liboso oyo akomaki moklisto oyo azwaki bopusi ya santu Paulo)<ref>{{Lien web |langue=en-US |nom=Codingest |titre=Coup d'œil sur la vie privée de l'artiste Félix Wazekwa |url=http://kribiosuniversal.com/post/coup-doil-sur-la-vie-privee-de-lartiste-felix-wazekwa |site=Kribios Universal |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
Na suka ya mobu 1998, abimisi album ''Bonjour Monsieur'' oyo ezuaki kosimba na Africa. Azali lisusu emoniseli ya mobu 1998.
Na sanza ya zomi na mibale (12) o mobu 1999, abimisi album na ye ya minei 'Sponsor'<ref>{{Lien web|langue=fr|titre=Felix Wazekwa - Sponsor|url=https://www.discogs.com/fr/Felix-Wazekwa-Sponsor/release/10954465|site=Discogs|consulté le=2020-05-31}}</ref>.
Na kati ya mibu 2006 na 2010, abimisi ba albums lokola ''Mosapi liboso, Quedemande le peuple ?'' ebimi na 2000, to ''Mémo Nzambeire ya'', accompagné na groupe na ye ''Cultur'A Pays Vie''.
== Banoti mpe ba références ==
{{références }}
[[Catégorie:Moyémbi wa Kongó-Kinsásá]]
bdv9b0k5ybhwtz46tzdd83jvyu4g5uy
131437
131436
2024-12-15T04:42:00Z
AdamLynnMcGill007
14035
#100WikiDaysRdc
131437
wikitext
text/x-wiki
'''Félix Nlandu Wazekwa''', abotami mukolo ya zomi na minei (14) o sanza ya libwa (septembre) o mibu [[1962]] o [[Kinsásá]], azalí moto ya mayele. Azalí alanga [[nzémbo]], mosimbi mpe mosali ya nzémbo ya [[Kongó-Kinsásá]].
== Biografi ya bomoi ==
=== Bomwana na mateya ===
Abandaki koyekola miziki na mibu 1982 mpe 1983, na groupe Kin-Verso uta na commune ya Matete na Kinsásá o mboka Congo démocratique. Na mibu 1985, akendaki na Europe mpo na boyekoli na ye mpe azwaki mateya na sciences économiques na Paris<ref> {{Lien web |langue=fr |titre = RDC-Maroc : Félix Wazekwa présente la chanson "Léopards Fimbu international" |url=https://actualite.cd/2022/03/20/rdc-maroc-felix-wazekwa-presente-la-chanson-leopards-fimbu-international |site=Actualite.cd |date=2022-03-20 |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr-FR |titre=RDC : Félix Wazekwa, l’homme qui fait danser les Léopards – Jeune Afrique |url=https://www.jeuneafrique.com/mag/446507/culture/rdc-felix-wazekwa-lhomme-danser-leopards/ |site=JeuneAfrique.com |consulté le=2022-06-02}}</ref>.
Ayebani mpo na oyo ya ye kosala elongo na [[Papa Wemba]]<ref>{{Lien web |titre=mediacongo.net - Actualités - Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://www.mediacongo.net/article-actualite-105372_deja_disponible_felix_wazekwa_je_n_ai_jamais_fait_une_chanson_si_difficile_que_celle_de_la_cnss.html |site=www.mediacongo.net |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref> {{Lien web |langue=fr-fr |prénom=Merdi |nom=Bosengele |titre=Déjà disponible/Félix Wazekwa : «Je n’ai jamais fait une chanson si difficile que celle de la CNSS» |url=https://laprosperite.online/index.php/nation/11368-deja-disponible-felix-wazekwa-je-n-ai-jamais-fait-une-chanson-si-difficile-que-celle-de-la-cnss |site=Journal La Prospérité |consulté le=2022-06-02}}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=RDC : Félix Wazekwa déterminé à affilier les artistes de son groupe à la CNSS |url=https://www.factuel.cd/2022/05/08/rdc-felix-wazekwa-determine-affilier-les-artistes-de-son-groupe-la-cnss |site=Factuel.cd |date=2022-05-08 |consulté le=2022-06-02}}</ref>na 1993 apesaki ye likanisi na miziki ete ayemba makomi na ye moko. Akobanda na 1995 na musiki 1995 mosala moko ya mosala ya ye moko oyo ezali na elembo na nzela ya kowelana elongo na [[Koffi Olomidé]]<ref>{{Lien web |langue=fr |titre=Félix Wazekwa - 243Stars |url=https://musique.243stars.com/artists/felix-wazekwa |site=musique.243stars.com |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
=== Mosala ya mosala ===
==== Mokomi ya maloba ====
Na mibu 1990, azali kosala elongo na ba musiciens misusu lokola mokomi ya maloba ya nzembo : kati ya ba mibu 1991 na 1993, asala na [[Koffi Olomidé]] na ba albums Top of the range / Koweït, banque gauche na Noblesse oblige. Kobanda mibu 1993 tee na ,ibu 1995, asali kosala elongona [[Papa Wemba]] na ba albums ''Foridoles'' na ''Pole Position''<ref>{{Lien web |langue=fr | titre=Félix Wazekwa | url = https://www.babelio.com/auteur/Felix-Wazekwa/458551|site=Babelio|consulté le=2020-05-31 }} </ref>.
==== Mosala ya mosala ya moto ye moko ====
Na mokolo ya mwambi (8) ya sanza ya sambo o mibu 1998, abotaki mwana ya liboso, “Lemiran - Onesimo” (kolobelaka santu Onesimo, moombo ya ekeke ya liboso oyo akomaki moklisto oyo azwaki bopusi ya santu Paulo)<ref>{{Lien web |langue=en-US |nom=Codingest |titre=Coup d'œil sur la vie privée de l'artiste Félix Wazekwa |url=http://kribiosuniversal.com/post/coup-doil-sur-la-vie-privee-de-lartiste-felix-wazekwa |site=Kribios Universal |consulté le=2024-02-09}}</ref>.
Na suka ya mobu 1998, abimisi album ''Bonjour Monsieur'' oyo ezuaki kosimba na Africa. Azali lisusu emoniseli ya mobu 1998.
Na sanza ya zomi na mibale (12) o mobu 1999, abimisi album na ye ya minei 'Sponsor'<ref>{{Lien web|langue=fr|titre=Felix Wazekwa - Sponsor|url=https://www.discogs.com/fr/Felix-Wazekwa-Sponsor/release/10954465|site=Discogs|consulté le=2020-05-31}}</ref>.
Na kati ya mibu 2006 na 2010, abimisi ba albums lokola ''Mosapi liboso, Quedemande le peuple ?'' ebimi na 2000, to ''Mémo Nzambeire ya'', accompagné na groupe na ye ''Cultur'A Pays Vie''.
Na mobu 2018, abimisi buku na ye ya liboso, ''Les Petite bonbons de la sagesse'', na mukolo ya zomi (10) ya sanza ya liboso o mobu 2018<ref>{{Lien web|langue=français|auteur1=Félix Wazekwa|titre=Les petits bonbons de la sagesse - broché - Félix Wazekwa - Achat Livre ou ebook {{!}} fnac|url=https://livre.fnac.com/a11252317/Felix-Wazekwa-Les-petits-bonbons-de-la-sagesse|site=fnac.com|date=10 janvier 2018|consulté le=31 mai 2020}}</ref>.
Na mobu 2020, abimisi album na ye ''Article 23''<ref>{{Lien web |langue=fr-FR |titre=Félix WAZEKWA présente l’Album « Article 23 » |url=https://www.radiomoto.net/2020/01/11/felix-wazekwa-presente-lalbum-article-23/ |date=2020-01-11 |consulté le=2024-06-16}}</ref>.
=== Bomoi ya libota ===
Mobu 1999, kuna nde mwana na ye ya mibale S'grave abotamaki<ref>{{Lien web |langue=en-US |nom=Codingest |titre=Coup d'œil sur la vie privée de l'artiste Félix Wazekwa |url=http://kribiosuniversal.com/post/coup-doil-sur-la-vie-privee-de-lartiste-felix-wazekwa |site=Kribios Universal |consulté le=2024-06-16}}</ref>.
== Oyo ezali na kati==
=== Ba albums ya studio ===
* ''Tetragramme, YHWH'' ''(1995)''
* ''Pauvres, mais… '' ''(1997)''
* ''Bonjour Monsieur'' ''(1998)''
* ''Sponsor (1999)''
* ''Signature (2001)''
* ''Yo nani'' ? ''(2002)''
* ''Et après...'' ''(2004)''
* ''Faux mutu moko boye'' ''(2005)''
* ''Que demande le peuple ?'' ''(2008)''
* ''Mémoire ya Nzambe'' ''(2010)''
* ''Adamu na Eva (2013)''
* ''I love you'' ''(2015)''
* ''Article 23 (2020)''
=== Ba singles na ba maxi-singles ===
* ''Mosapi Liboso'' ''(2006)''
* ''La chèvre de Monsieur Seguin'' ''(2009)''
* ''Haut les mains'' ''(2011)''
=== Kosala elongo ===
* ''[[Haut de gamme/Koweït, rive gauche]] (avec [[Koffi Olomidé]]) (1992)''
* ''[[Noblesse Oblige]]'' ''(avec [[Koffi Olomidé]]) (1993)''
* ''Foridoles'' ''(avec [[Papa Wemba]]) (1994)''
* ''Pole position'' ''(avec [[Papa Wemba]]) (1995)''
* ''Mi Corazon (album Pauvres, mais...) (collaboration avec Johann Frot) (1997)''
* ''Mémoire ya Nzambe (album Mémoire ya Nzambe) (collaboration avec Lutumba Simaro) (2010)''
* ''Stop à la guerre !'' ''([[Simaro Lutumba |Lutumba Simaro]], [[Innoss'B]], [[Fally Ipupa]], [[Jean Goubald Kalala]], [[King Kester Emeneya]], [[Barbara Kanam]], [[Mbilia Bel]], [[MJ30]], [[Papa Wemba]], [[Koffi Olomidé]] na misusu ebele (2012)''
* '' 7 Ans'' ''(avec [[Nix'xon]]) (2020)''
== Banoti mpe ba références ==
{{références }}
[[Catégorie:Moyémbi wa Kongó-Kinsásá]]
ii4yrhuxnkx3g9kaoki5qo95otszdnf
Patou Mulota Kabangu
0
14159
131434
2024-12-15T02:47:50Z
AdamLynnMcGill007
14035
#100WikiDaysRdc
131434
wikitext
text/x-wiki
'''Patou Mulota Kabangu''' azali mosani ya ndembo ya Congo (RDC) abotami mukulo ya ntuku misato na moko sanza ya zomi ,a moko o mibu 1985 na Kinsasa. Abetaka lokola mosani ya katikati to ya liboso ya esika ya masano ya ndembo. Kala mingi te abeta na ékipe ya Football club Saint Eloi Lupopo na Lubumbashi kobanda mibu 2021 kino 2024<ref name='footrdc.com'>{{lien web |titre=Lupopo : Patou Kabangu, Junior Bayano na Massamba Kiese katikati ya ba beti ndembo oyo batikaki bango (Eyebana) |url=https://footrdc.com/rd-congo/lupopo-patou-kabangu-junior-bayano-et-massamba-kiese-dans-le-lot-des-joueurs-liberes-officiel/ |site=Foot RDC |date=12-07-2024 |consulté le=15-07-2024}}.</ref>.
Akoti na ye moko na tango ya Ligue des champions ya CAF 2010 oyo club na ye elongaki, mpe lisusu na Coupe du monde ya ba clubs ya FIFA 2010, esika [[Tout Puissant Mazembe]] ekomaki na finale na momekisano na Inter Milan. Akota na club belge RSC Anderlecht mukolo ta liboso na sanza ya limboso o mibu 2012. Ba eumelaki mingi ya kobongama na ye te mpe azongi na [[Tout Puissant Mazembe]] na sanza ya motoba o mibu 2012. Na mibu 2017 akoti na Daring Club Motema Pembe. Na mibu 2021, asali elembo na FC Saint Eloi Lupopo
== Biografi ya bomoi ya moto ==
'''Mulota Kabangu''' abotami na Kinsasa . Asala ebandeli na ye na club local, Kin City. Na mibu 2009, akoti na [[Tout Puissant Mazembe]]. Mbula oyo, alongaki championnat ya Congo. Na mibu 2010, [[Tout Puissant Mazembe]] elongaki Ligue des champions, oyo ezuaki ekokokiseli ya masengami na Coupe du monde ya ba clubs.
Na mokolo ya zomi na minei (14) ya sanza zomi na moko (11) o mibu 2010, akotisaki mongete ya liboso na demi-finale ya Coupe du monde ya ba clubs. Club oyo elakisaki ye, [[Tout Puissant Mazembe]], elongaki 2–0 na mimekano na SC Internacional ya Brésil. [[Tout Puissant Mazembe]] ezali club ya liboso oyo ezala ya Europe te to ya Amérique ya Sud te oyo ekendeki na finale ya Coupe du monde ya ba clubs ya FIFA.
Na sanza ya liboso o mibu 2012, asalaki elembo na club belge RSC Anderlecht. Abetaka yango moke. Mbala mingi na esika ya kofanda, azwaki ekateli ya kolongwa na club belge.
Na mokolo ya ntuku misato ya sanza ya motoba o mibu 2013, Kabangu akoti na ligue ya ba stars ya Qatar, na club Al Ahli SC.
Na mibu 2017, akoti na [[Tout Puissant Mazembe]], club na ye ya boyekoli.
== Na [[Tout Puissant Mazembe]] ==
'''Patou Kabangu Mulota''', abandaki na finale ya Coupe du monde ya ba clubs ya FIFA 2010 na loboko ya mobali droit na kozala na boyokani
ya molakisi ya ndembo Lamine N'Diaye ya 1-4-5-1. Masano katikati ya [[Tout Puissant Mazembe]] ya Congo démocratique {{RDC-d}} na FC Internazionale Milano ya Italie, oyo ya suka emoni ba congolais kopola na mingete misato ya eloko te 0 - 3 pona ba Italiens, kopola oyo ekumisi ékipe ya Patou Kabangu Mulota mpo na ekamwiseli oyo ya kozala na club africain ya liboso mpenza oyo ekomaki na finale ya Coupe du monde ya ba clubs ya FIFA na 2010<ref name="footballdatabase.eu">{{Lien web |langue=fr |titre=footballdatabase : FIFA Coupe du Monde des Clubs 2010 - Finale |url=https://www.footballdatabase.eu/fr/match/resume/1136546-mazembe-inter_milan|site= footballdatabase.eu |date=18 décembre 2010 |année=2010 |consulté le=09 novembre 2024}}</ref>.
== Lolenge yako masano ==
Kosimba bale na ye malamu mpe dribble na ye ya kobulunganisa ekoki kosala ete ba ba défenses oyo ezali kotelemela ezala kizunguzungu. Ayebani mpo na ba crochets na ye ya magie (bapesaka ye surnom "Captain Hook"). Kasi, bolembu na yango ya monene etikali ba croix na yango ya sikisiki te mpe kozanga na yango ya mbala na mbala, oyo ezali kopekisa yango komitia na nivoya likolo.
== Liste ya ba prix ==
* Molongi ya Championnant ya République Démocratique du Congo {{RDC-d}} na ba mibu 2007, 2009 na 2011 na [[Tout Puissant Mazembe]]
* Molongi ya Super Coupe ya CAF na ba mibu 2010 na 2011 na [[Tout Puissant Mazembe]]
* Molongi ya Ligue des champions ya CAF na 2009 na 2010 na [[Tout Puissant Mazembe]]
* Finaliste na Coupe du monde ya ba clubs ya FIFA na Abu Dhabi na [[Tout Puissant Mazembe]] na Inter Milan
* Molongi ya Championnant belge na mibu 2012 na RSC Anderlecht
== Tala mpe lisusu awa ==
* [[Tout Puissant Mazembe]]
== Banoti na ba références ==
{{références }}
im7bb5ei1lsg5y2jekuszuozd5a8pvw
Likita linene lya bituka lya Katanga ya likolo
0
14160
131438
2024-12-15T06:18:30Z
OtikolenoiL
12703
Créé en traduisant la page « [[:fr:Special:Redirect/revision/221150612|Assemblée provinciale du Haut-Katanga]] »
131438
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Assemblée|background_color=#FDEE00|text_color=#000000|nom=Assemblée provinciale<br /> du Haut-Katanga|nom_du_parlement=|législature=Bureau définitif|blason=Blason Haut-Katanga.png|upright=150|type_chambre=Corps législatif|lieu={{RDC-d}} [[Lubumbashi]], [[république démocratique du Congo]]|durée=5 ans|leader1_type=Président|leader1=[[Michel Kabwe]]|parti1=[[Union pour la démocratie et le progrès social|UDPS]]|élection1=34 voix|leader2_type=Vice-presidente|leader2=[[Liliane Komba Maka]]|parti2=1A/A|élection2=33 voix|leader3_type=Rapporteur|leader3=[[David Kitondo Mumba]]|parti3=AB|élection3=34 voix|leader4_type=Questeur|leader4=[[Ahmed Mukuna Chaumba]]|parti4=indépendant|élection4=29 voix|membres=48|structure1=|groupe_politique1={{Légende/Début}}{{Légende|#0080FF| [[Union pour la démocratie et le progrès social|UDPS]] (36)}}
{{Légende|#FFFF00|[[Independant]] (12)}}
{{Légende/Fin}}|système_de_vote1=|dernière_élection1=|lieu_de_réunion=[[Lubumbashi]]|session_room=|site_web=[https://hautkatanga.org/assemblee-provinciale/composition/ Haut-Katanga]|notes=}}'''Likita linene lya bituka lya Haut-Katanga''' lizali lisanga lya mibeko lya etuka ya Haut-Katanga, o ekolo ya Kongo-Kisàsa. Institution ya tina na gouvernance locale, ezali na bisaleli ya tina na bimoniseli ya bana mboka, na etamboli ya mibeko ya etuka pe bokengeli ya ba misala mikozwa ya etuka.
== Makambo ya kala ==
Ekelamaki lokola eteni ya bokaboli teritware na 2015, oyo emonanaki etuka ya kala ya Katanga ekabolama na ba biteni ya bokambi minei, Assemblée provinciale ya Haut-Katanga ezali na kati ya esaleli ya kolendisa décentralisation. Mbongwana oyo ezalaki na mokano ya kopusana penepene na ba institutions publiques na bana mboka mpe kolendisa bokoli ya nkita mpe ya bomoi ya bato na bituka oyo esalemi sika <ref>{{Cite web|url=https://www.memoireonline.com/12/13/8155/m_La-communication-institutionnelle-dans-une-organisation-politique-Cas-de-l-Assemblee-provinciale-d10.html|date=}}</ref> , <ref>{{Cite web|url=https://presidence.cd/actualite-detail/actualite/lubumbashi_le_chef_de_letat_a_inaugure_le_nouveau_batiment_de_lassemblee_provinciale_du_haut_katanga|date=19 novembre 2024}}</ref> , <ref>{{Cite web|url=https://www.radiookapi.net/2024/10/01/actualite/politique/haut-katanga-le-president-de-lassemblee-provinciale-pour-lapplication|date=01 octobre 2024}}</ref> .
qv8u8kkco2uyje871alzrgnr3b5duil
131439
131438
2024-12-15T06:18:56Z
OtikolenoiL
12703
131439
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Biographie2 |background_color=#FDEE00|text_color=#000000|nom=Assemblée provinciale<br /> du Haut-Katanga|nom_du_parlement=|législature=Bureau définitif|blason=Blason Haut-Katanga.png|upright=150|type_chambre=Corps législatif|lieu={{RDC-d}} [[Lubumbashi]], [[république démocratique du Congo]]|durée=5 ans|leader1_type=Président|leader1=[[Michel Kabwe]]|parti1=[[Union pour la démocratie et le progrès social|UDPS]]|élection1=34 voix|leader2_type=Vice-presidente|leader2=[[Liliane Komba Maka]]|parti2=1A/A|élection2=33 voix|leader3_type=Rapporteur|leader3=[[David Kitondo Mumba]]|parti3=AB|élection3=34 voix|leader4_type=Questeur|leader4=[[Ahmed Mukuna Chaumba]]|parti4=indépendant|élection4=29 voix|membres=48|structure1=|groupe_politique1={{Légende/Début}}{{Légende|#0080FF| [[Union pour la démocratie et le progrès social|UDPS]] (36)}}
{{Légende|#FFFF00|[[Independant]] (12)}}
{{Légende/Fin}}|système_de_vote1=|dernière_élection1=|lieu_de_réunion=[[Lubumbashi]]|session_room=|site_web=[https://hautkatanga.org/assemblee-provinciale/composition/ Haut-Katanga]|notes=}}'''Likita linene lya bituka lya Haut-Katanga''' lizali lisanga lya mibeko lya etuka ya Haut-Katanga, o ekolo ya Kongo-Kisàsa. Institution ya tina na gouvernance locale, ezali na bisaleli ya tina na bimoniseli ya bana mboka, na etamboli ya mibeko ya etuka pe bokengeli ya ba misala mikozwa ya etuka.
== Makambo ya kala ==
Ekelamaki lokola eteni ya bokaboli teritware na 2015, oyo emonanaki etuka ya kala ya Katanga ekabolama na ba biteni ya bokambi minei, Assemblée provinciale ya Haut-Katanga ezali na kati ya esaleli ya kolendisa décentralisation. Mbongwana oyo ezalaki na mokano ya kopusana penepene na ba institutions publiques na bana mboka mpe kolendisa bokoli ya nkita mpe ya bomoi ya bato na bituka oyo esalemi sika <ref>{{Cite web|url=https://www.memoireonline.com/12/13/8155/m_La-communication-institutionnelle-dans-une-organisation-politique-Cas-de-l-Assemblee-provinciale-d10.html|date=}}</ref> , <ref>{{Cite web|url=https://presidence.cd/actualite-detail/actualite/lubumbashi_le_chef_de_letat_a_inaugure_le_nouveau_batiment_de_lassemblee_provinciale_du_haut_katanga|date=19 novembre 2024}}</ref> , <ref>{{Cite web|url=https://www.radiookapi.net/2024/10/01/actualite/politique/haut-katanga-le-president-de-lassemblee-provinciale-pour-lapplication|date=01 octobre 2024}}</ref> .
63t4vxy80grluxfqz9dj54v1q500ti9
Théo Ngwabidje Kasi
0
14161
131440
2024-12-15T10:00:56Z
WINEUR
11045
#100WikidaysRDC
131440
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Politicien
| nom = Théo Ngwabidje Kasi
| image = Théo NGWABIDJE KASI.jpg
| légende = Député National
| fonction1 = Député National
| depuis le fonction1 = 13 février 2024<br><small>({{durée|13|02|2024}})</small>
| à partir du fonction 1 =
| prédécesseur 1 =
| successeur 1 =
| fonction 2 = Gouverneur de la Province du [[Sud-Kivu]]
| à partir du fonction 2 = 9 avril 2019
| jusqu'au fonction 2 = 02 mai 2024
| prédécesseur 2 = [[Claude Nyamugabo Bazibuhe]]
| successeur 2 = [[Purusi Sadiki Jean-Jacques]]
| jusqu'au fonction 1 = 13 février 2024
| élection1 =
| date de naissance = {{date de naissance|27 mars 1971|âge=oui}}
| lieu de naissance = [[Goma]] ([[République démocratique du Congo|RDC]])
| date de décès =
| lieu de décès =
| nature du décès =
| sépulture =
| nationalité = Congolaise (RDC)
| parti = [[Union pour la démocratie et le progrès social|UDPS]]
| université =
| profession =
| religion = [[Christianisme]]
| emblème = Coat of arms of the Democratic Republic of the Congo (grey spear).svg
}}
'''Théo Ngwabidje Kasi''', abotamaka na mokolo ya 27 sanza ya misato 1971 na Goma, azali moto ya politiki ya ekolo Congo démocratique. Azali député national ya législature ya minei, aponami na district ya Idjwi na Sud-Kivu. Na sanza ya minei ya mobu 2019 kino na sanza ya mitano ya mobu 2024 aponamaki lokola molandi na ye <ref>{{Lien web |langue=fr |titre=Sud-Kivu: au deuxième tour, Jean Jacques Purusi élu gouverneur |url=https://actualite.cd/2024/05/02/sud-kivu-au-deuxieme-tour-jean-jacques-purusi-elu-gouverneur |site=Actualite.cd |date=2024-05-02 |consulté le=2024-05-08}}</ref>.
==Lisolo ya bomoi==
Théo Ngwabidje Kasi alekisaki ndambo ya bolenge na ye na Goma esika atángaki kelasi ya ebandeli mpe na Bukavu esika atángaki na eteyelo ya ntei mpe azwaki diplome na ye ya Leta na Institut ya Bagira liboso ya kokende na Kinshasa mpo na kelasi ya likolo. Na 1994 azui licence na économie mpe finance na Institut supérieur ya philosophie na lettres (ISPL) na Kinshasa. Na 2008, azwi diplôme ya DEA na relations internationales, option économie internationale na Université pédagogique nationale.
==Mosala na ye==
Théo Ngwabidje Kasi azalaki fonctionnaire banda 1996 kino 2001, mpe azalaki kosala na kati ya 2001 kino 2003 na Présidence de la République lokola mosungi na " cellule des experts en organisation " na cabinet ya conseiller spécial ya Chef de l'Etat.
Azalaki mpe cadre ya Caisse nationale de sécurité sociale (CNSS) kobanda 2003 kino 2019 lokola expert, na sima directeur provincial na Sud-Kivu <ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-Kivu : le gouverneur de province Théo Ngwabidje Kasi prend part à la journée mondiale de l’aide humanitaire |périodique=24 Heures |date=23/08/2019 |lire en ligne=https://fizimedia.com/2019/08/sud-kivu-le-gouverneur-de-province-theo-ngwabidje-kasi-prend-part-a-la-journee-mondiale-de-laide-humanitaire/ }}</ref>. Asali mosala ya kosalisa bato na boumeli ya mibu zomi, na ndakisa na nzela ya Rotary, epai azalaki kokamba club moko na engumba Bukavu mpe azalaki mosungi ya Gouverneur ya district <ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-Kivu : le nouveau gouverneur Théo Ngwabidje électrise Bukavu |périodique=24 Heures |date=08/05/2019 |lire en ligne=https://www.digitalcongo.net/article/5cd2fde2c5c06700046b7478/ }}</ref>.
==Mosala na ye ya politiki==
Théo Ngwabidje Kasi azali mosangani ya Union pour la démocratie et le progrès social (UDPS). Na mokolo ya 9 sanza ya minei 2019, aponamaki gouverneur ya province ya Sud-Kivu, mpe azwaki ebonga na ye na mokolo ya 9 sanza ya mitano, na esika ya Claude Nyamugabo Bazibuhe <ref>{{Article|langue=français|titre=Sud-Kivu: le Gouverneur Théo Ngwabidje, désormais dans son cabinet de Nyamoma|périodique=24 Heures|date=10/05/2019|lire en ligne=https://www.mediacongo.net/article-actualite-51044_sud_kivu_le_gouverneur_theo_ngwabidje_desormais_dans_son_cabinet_de_nyamoma.html}}</ref>.. Na sanza ya zomi na mibale 2020, azali Gouverneur ya yambo ya province oyo alobaki ete azali na kati ya "Union sacrée de la nation" ya Président Félix Tshisekedi <ref>{{Lien web |langue=fr-FR |prénom=La |nom=Rédaction |nom2=Infos.CD |titre=Sud-Kivu : le gouverneur Théo Ngwabidje signe son adhésion effective à l’UDPS |url=https://infos.cd/actualite/politique/sud-kivu-le-gouverneur-theo-ngwabidje-signe-son-adhesion-effective-a-ludps/12616/ |site=Infos.CD |date=2022-10-30 |consulté le=2024-12-13}}</ref>.
Na boumeli ya mibu 4, azali kokutana na ba motions ya méfiance 4, mibale kati na yango eboyamaki na ba députés provinciaux, mpe mibale mosusu ya censure mpo na gouvernement na ye, oyo emonanaki ete ezali na boyokani te na mibeko ya mboka na Cour constitutionnelle nsima ya voti <ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-Kivu : une deuxième motion de défiance contre Ngwabidje rejetée |périodique=24 heures |date=07/05/2021 |lire en ligne=https://actualite.cd/2021/05/07/sud-kivu-une-deuxieme-motion-de-defiance-contre-ngwabidje-rejetee }}</ref>{{,}}<ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-Kivu: une motion de défiance déposée contre le Gouverneur Théo Ngwabidje |périodique=24 heures |date=23/12/2020 |lire en ligne=https://laprunellerdc.info/sud-kivu-une-motion-de-defiance-deposee-contre-le-gouverneur-theo-ngwabidje/ }}</ref>.
Motion ya suka ya censure ebwakamaki na sanza ya misato 2023 liboso ete Vice-Premier Ministre mpe Ministre ya Intérieur ayebisa Gouverneur Théo Ngwabidje Kasi azonga na misala na ye. <ref>{{Lien web |langue=fr |titre=Sud-Kivu : la Cour constitutionnelle réhabilite le gouvernement provincial |url=https://www.radiookapi.net/2023/03/22/actualite/politique/sud-kivu-la-cour-constitutionnelle-rehabilite-le-gouvernement |site=Radio Okapi |date=2023-03-22 |consulté le=2024-12-12}}</ref> Aponami député national nsima ya maponami ya décembre 2023 na circonscription ya Idjwi na province ya Sud-Kivu na kombo ya parti présidentiel <ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-Kivu : Le gouverneur Ngwabidje (FCC) rejoint à son tour l'Union sacrée de la Nation |périodique=24 heures |date=17/12/2020 |lire en ligne=https://www.7sur7.cd/index.php/2020/12/17/sud-kivu-le-gouverneur-ngwabidje-fcc-rejoint-son-tour-lunion-sacree-de-la-nation }}</ref>{{,}}<ref>{{Lien web |langue=fr-FR |titre=Sud-Kivu : Réhabilité par la Cour Constitutionnelle, Théo Ngwabidje reprend ses fonctions sur instruction du VPM de l'Intérieur |url=https://actu7.cd/2023/04/10/sud-kivu-rehabilite-par-la-cour-constitutionnelle-theo-ngwabidje-reprend-ses-fonctions-sur-instruction-du-vpm-de-linterieur/ |site=Actu7.cd |consulté le=2023-04-12}}</ref>.
==Bomoi na ye==
Théo Ngwabidje Kasi azali mobali ya Coralie Asseli Kasi mpe tata ya bana mitano. Azali moklisto <ref>{{Article |langue=français |titre=Droit des femmes : Mme Coralie Asseli Kasi prête à valoriser la femme du Sud-Kivu |périodique=24 Heures |date=13/03/2020 |lire en ligne=https://www.lisapo.info/droit-des-femmes-mme-coralie-asseli-kasi-prete-a-valoriser-la-femme-du-sud-kivu/ }}</ref>. {{,}}<ref>{{Article |langue=français |titre=Sud-kivu / Fête du Saint Sacrément : Le Gouverneur Théo Kasi a Communié avec les Chrétiens de la Paroisse de Bagira |périodique=24 Heures |date=06/06/2021 |lire en ligne=https://mamaradio.info/sud-kivu-fete-du-saint-sacrement-le-gouverneur-theo-kasi-a-communie-avec-les-chretiens-de-la-paroisse-de-bagira/ }}</ref>.
== Références ==
{{Références}}
[[Catégorie:Mbótama na 1971]]
mp31gpi5e8wby27mfidq13n06aickxn