Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.43.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu 0 138 6216257 6164894 2024-05-14T00:38:41Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Catarina_26_mar_2004_1310Z.jpg z [[c:File:Catarina_2004-03-26_1310Z.jpg|Catarina_2004-03-26_1310Z.jpg]] wikitext text/x-wiki rp7nxfxcazyt1hwz8d73tanbtdkgayr 0 172 6216302 6190243 2024-05-14T06:42:59Z 2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0 slim shady wikitext text/x-wiki hxb98d6c6oi0ajx3r73jvwund1ytew5 6216305 6216302 2024-05-14T06:43:17Z AramilFeraxa 205702 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0]] ([[User talk:2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:David - Portrait of Monsieur Lavoisier (cropped).jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]] '''Kemija''' (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', [[grščina|grško]] {{jezik-el2|χημεία}}: himia - ''umetnost (predelave) [[Kovina|kovin]]'', [[arabščina|arabsko]] الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je [[znanost]], ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med [[Kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo [[atom]]ov, [[Molekula|molekul]], [[kristal]]ov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz [[alkimija|alkimije]] po »kemijski revoluciji« leta [[1773]]. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo [[anorganska kemija]], ki preučuje snovi neorganskega izvora, [[organska kemija]], ki preučuje organske snovi (kemijo [[ogljik]]a), [[biokemija]], ki preučuje snovi v živih organizmih, [[fizikalna kemija]], ki preučuje predvsem energetske spremembe ter [[analizna kemija]], ki ugotavlja sestavo in zgradbo neznanih vzorcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer [[nevrokemija]], ki preučuje kemijo [[živčni sistem|živčnega sistema]] [[živali]] (predvsem [[človek]]a). == Uvod == Kemija je [[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje kemičnih spojin,<ref>{{Navedi splet |url=http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |title=What is Chemistry? |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003061822/http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |url-status=dead }}</ref> ki so sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228203304/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 |date=2007-02-28 }} by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[ekologija|ekologijo]], [[biologija|biologijo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |title=Dictionary of the History of Ideas: Alchemy |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310214753/http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |url-status=dead }}</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina|kovine]] z [[ruda|rud]] in izdelovati [[keramika|keramiko]], [[glazura|glazure]], [[steklo]], [[barvilo|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[vino|vina]] in [[pivo|piva]], [[usnje|strojenje usnja]], [[tkanina|barvanje tkanin]] in [[milo|kuhanje mila]]. Stvari, ki nas obdajajo, so takšne zaradi lastnosti snovi, iz katerih so zgrajene: [[jeklo]] je [[trdota|trše]] od [[železo|železa]], ker so v njem atomi povezani v bolj togo kristalno strukturo, les se vname, ker se nad neko temperaturo spontano veže s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tako naprej. Kemične spojine se delijo glede na njihovo zgradbo, agregatno stanje in kemijsko sestavo. Z ugotavljanjem sestave in zgradbe snovi se ukvarja analizna kemija. Pretvorbo snovi v eno ali več drugih snovi imenujemo [[kemijska reakcija]]<ref>IUPAC Gold Book [http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090930144312/http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf |date=2009-09-30 }}</ref>, ki jo zapišemo s simboli v [[kemijska enačba|kemijski enačbi]]. Število atomov vseh elementov na levi in desni strani enačbe je zaradi [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. Kemijsko reakcijo običajno spremljajo tudi energetske spremembe, na primer oddajenje in sprejemanje [[toplota|toplote]], ki se podrejajo nekim osnovnim pravilom – kemijskim zakonom. Kemija je učni predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na teh nivojih se poučuje tako imenovana splošna kemija, ki zajema osnovne pojme kemije in spoznavanje orodij in veščin, ki so potrebne za začetek študija kemije na univerzitetnem nivoju. Na najvišjem nivoju se s kemijo ukvarjajo znanstveniki – kemiki, ki so običajno specialisti za eno ali več poddisciplin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |title=California Occupational Guide Number 22: Chemists |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2011-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610111332/http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kemija se je začela verjetno z opazovanjem gorenja, ki je pripeljalo do odkritja [[keramika|keramike]], [[steklo|stekla]] in [[metalurgija|metalurgije]] – veščine pridobivanja [[kovina|kovin]] iz [[ruda|rud]]. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj postal tista mistična sila, ki je pretvarjala snov v drugo snov (gorenje lesa, izparevanje vode) in istočasno dajala [[toplota|toploto]] in [[svetloba|svetlobo]]. Filozofski poskusi, da bi pojasnili, zakaj imajo različne snovi različne lastnosti (barvo, gostoto, vonj...), zakaj obstojajo v treh agregatih stanjih (trdno, tekoče in plinasto) in pri enakih pogojih reagirajo različno, so pripeljali do prvih teorij. Po prvih razlagah so svet sestavljali štirje glavni elementi: [[voda]], [[ogenj]], [[prst (pedologija)|zemlja]] in [[zrak]]. [[Stari Grki|Grška]] [[atomizem|atomista]] [[Demokrit]] (470-400 pr. n. št.) in [[Levkip]] (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.) sta bila prva, ki sta trdila, da so snovi sestavljene iz majhnih nedeljivih delcev – [[atom]]ov. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je bilo njuno teorijo o obstoju atomov zelo lahko ovreči. Teorija o štirih elementih se je še dolgo obdržala, verjetno tudi zato, ker jo je zagovarjal [[Aristotel]] (384 — 322 pr. n. št.). Aristotel je obstoječim štirim elementom dodal še petega – [[eter (fizika)|eter]] – ki je predstavljal božansko silo. Takšno učenje je kasneje sprejela tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]. Grški atomizem je v delu ''De Rerum Natura'' (O naravi stvari)<ref>{{navedi splet |last=Lucretius |title=de Rerum Natura (On the Nature of Things) |work=The Internet Classics Archive |publisher=Massachusetts Institute of Technology |origyear=50 BCE |url=http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |accessdate=2007-01-09 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629083541/http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |url-status=dead }}</ref> leta 50 pr. n. št. napisal [[Stari Rimljani|rimski]] [[filozof]] [[Tit Lukrecij Kar]].<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Lucretius (c. 99 - c. 55 BCE) |work=The Internet History of Philosophy |date=29 June 2005 |url=http://www.iep.utm.edu/l/lucretiu.htm |accessdate= 2007-01-09}} </ref> [[Slika:Ca' Rezzonico - Gli alchimisti 1757 - Pietro Longhi.jpg|thumb|left|200px|''Alchymisté'', slika Pietra Longhija (1702-1785)]] Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstoja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100620174035/https://chemheritage.org/explore/ancients-time.html |date=2010-06-20 }} - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name=Will>Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili. Z alkimijo so se začeli intenzivno ukvarjali tudi [[zdravnik]]i, med katerimi je najbolj znan [[Paracelzij]] (1492-1541). Paracelzij je sicer verjel v teorijo štirih elementov (voda, ogenj, zrak in zemlja), vendar je kljub temu vpeljal novo idejo, da je ''kozmos'' sestavljen iz treh duhovnih snovi: [[živo srebro|živega srebra]], [[žveplo|žvepla]] in [[sol]]i. Te snovi niso bile enostavne snovi, kakor jih pojmujemo danes, pač pa principi, ki so dali predmetom notranje bistvo in zunanjo obliko. Živo srebro je predstavljalo pretvorbeni agens (taljivost in hlapnost), žveplo je predstavljalo povezovalni agens med snovjo in pretvorbo (gorljivost), sol pa je predstavljala agens strjevanja/uresničevanja (stalnost in negorljivost). Sistem, ki je za naše predstave zelo zapleten, najbolje ilustrira naslednji primer: ko kos lesa zgori, produkti gorenja odražajo njegovo sestavo: dim odraža živo srebro, plamen odraža žveplo, pepel pa odraža sol. Pod vplivom filozofov, med katerimi sta izstopala [[Francis Bacon]] (1561 – 1626) in [[René Descartes]] (1596-1650), ki so zahtevali v [[matematika|matematiki]] in drugih znanostih več točnosti in manj predsodkov do znanstvenih opazovanj, je prišlo do znanstvene revolucije, ki se je v kemiji začela z [[Robert Boyle|Robertom Boyleom]] (1627-1691) in njegovim zakonom o obnašanju plinov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/boyle_robert.shtml BBC - History - Robert Boyle (1627 - 1691)]</ref> Sodobna kemija se je začela z [[Antoine Lavoisier|Lavoisierovim]] (1743-1794) odkritjem [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]] leta 1783, [[Joseph Louis Proust|Proustovim]] (1754–1826) zakonom o stalnih masnih razmerjih (1799) in [[John Dalton|Daltonovo]] (1766-1844) atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800. Zakon o ohranitvi mase in teorija zgorevanja, ki je temeljila predvsem na Lavoisierovih delih, sta kemijo povsem preoblikovali. Lavoisierovi temeljni prispevki h kemiji so bili rezultat njegovih naporov, da rezultate poskusov uskladi s teorijo. Ugotovil je, da je [[gorenje (kemija)|gorenje]] [[kemijska reakcija|reakcija]] s [[kisik]]om, s čimer je ovrgel [[flogistonska teorija|flogistonsko teorijo]], vzporedno pa je razvil nov sistem [[kemijska nomenklatura|kemijske nomenklature]]. Arhaični in tehnični jezik kemije je prevedel v nekaj, kar so razumeli tudi manj izobraženi, s čimer se je zanimanje za kemijo močno povečalo. Zaradi teh dosežkov Lavoisier velja za očeta sodobne kemije.<ref>{{navedi knjigo|title = Affinity, that Elusive Dream: A Genealogy of the Chemical Revolution |url = https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807 | author = Mi Gyung Kim | publisher = MIT Press | year = 2003 |page = [https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807/page/n454 440]}}</ref> Naslednji velik korak v kemiji je naredil Wöhler, ki je odkril in dokazal, da se v laboratoriju lahko proizvedejo tudi snovi, ki so sicer naravni organski proizvodi.<ref>{{navedi knjigo | title = The Development of Modern Chemistry | url = https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde | author = Ihde, Aaron John | publisher = Courier Dover Publications | year = 1984 | page = [https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde/page/164 164]}}</ref> Odkrivanje kemičnih elementov, ki je staro toliko kot alkimija, je doseglo svoj višek s periodnim sistemom elementov [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrija Mendelejeva]] (1834-1907)<ref>[http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm Timeline of Element Discovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090208130034/http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm |date=2009-02-08 }} About.com</ref> in s kasnejšim odkritjem nekaterih sintetičnih elementov. == Nastanek imena == [[Slika:Ogdoada EX.jpg|thumb|200px|Štirje pari ogdoade z bogovoma Ptahom (v zgornji vrsti) in Totom (v spodnji vrsti)]] Beseda kemija se je uporabljala že v zgodnjem obdobju [[Alkimija|alkimije]], psevdoznanosti, ki je obsegala elemente kemije, [[metalurgija|metalurgije]], [[filozofija|filozofije]], [[astrologija|astrologije]], [[misticizem|misticizma]] in [[medicina|medicine]]. Med manj poučenimi prevleduje mnenje, da je bil njen glavni namen odkriti postopek pretvarjanja [[svinec|svinca]] in manj plemenitih kovin v [[zlato]].<ref>[http://www.alchemylab.com/history_of_alchemy.htm Alchemy Lab: History of Alchemy]</ref> Poreklo besede alkimija je še vedno predmet razprav. Besedo se da zanesljivo slediti do [[Stari Grki|Starih Grkov]], nekateri poznavalci pa trdijo, da izhaja iz [[Egipt]]a. Beseda alkimija naj bi nastala iz besede ''Hemi'' ali ''Kimi'', ki je staroegipčansko ime [[Egipt]]a.<ref>Science and Civilisation in China, by Joseph Needham, page 47. Published by Cambridge University Press, 1980. ISBN 0-521-08573-X, 9780521085731</ref><ref>Personal Alchemy: The Art of Transforming the Negative into the Positive, by Mary McCarthy. Page 2</ref><ref>The past, present, and future of chemometrics worldwide: some etymological, linguistic, and bibliometric investigations. R. Kiralj and Ma´rcia M. C. Ferreira. Laborato´ rio de Quimiometria Teo´ rica e Aplicada, Instituto de Quı´mica, Universidade Estadual de Campinas, Campinas 13083-970, SP, Brazil. Journal of Chemometrics 2006; 20: 247–272</ref> Besedo so si kasneje sposodili Stari Grki, od njih pa [[Arabci]], ki so v [[7. stoletje|7. stoletju]] osvojili [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Arabci so ji dodali predpono ''al-'', tako da je nastala beseda الكيمياء - ''al-kīmiyā'', iz nje pa [[Francoščina|starofrancoska]] beseda ''alkemie''. Alkimijo lahko v grobem razdelimo na naslednja obdobja: * '''Egipčanska alkimija''' (3.000 pr. n. št. – [[400 pr. n. št.]]) formulira prve osnovne teorije, na primer ''ogdoado'' (iz [[grščina|grškega]] ''ογδοάς'' – ''osemkraten''). Ogdoada so bili štirje mešani pari ženskih in moških božanstev, ki so predstavljali ženski in moški aspekt enega od štirih konceptov: prvobitne vode (Naunet in Nu), zraka ali nevidnosti (Amunet in Amun), teme (Kauket in Kuk) in večnosti ali neskončega prostora (Hauhet in Huh). * '''Grška alkimija''' ([[332 pr. n. št.]] – [[642]]); Egipt osvoji [[Aleksander Veliki]] in ustanovi Aleksandrijo z največjo [[aleksandrijska knjižnica|knjižnico]] na svetu, ki postane zbirališče modrecev in učenjakov. * '''Arabska alkimija''' ([[642]] - [[1200]]); Aleksandrijo osvojijo Arabci; najpomembnejši kemik je Džabir. * '''Evropska alkimija''' ([[1300]] do danes); na arabski alkimiji začne graditi Psevdo-Geber. * '''Kemija''' ([[1661]]): [[Robert Boyle|Boyle]] objavi klasičen kemijski tekst ''Skeptični kemik'' (''Sceptical Chymist''). * '''Kemija''' ([[1789]]): [[Antoine Lavoisier|Lavoisier]] objavi ''Osnove kemije'' (''Traité élémentaire de chimie''). * '''Kemija''' ([[1803]]): [[John Dalton|Dalton]] objavi svojo ''Atomsko teorijo'' (''Atomic Theory''). Alkimisti so sami sebe imenovali ''kemik'', z besedo ''alkimija'' pa so imenovali »umetnost, ki so jo gojili«. == Definicije == Definicije kemije so se v preteklosti večkrat spremenile, predvsem zaradi novih odkritij in novih teorij, ki so nastale na osnovi teh odkritij. Nekateri znani kemiki so uporabljali naslednje definicije kemije: * '''Alkimija''' ([[330]]) – preučevanje sestave voda, nastajanja, rasti, združevanja, ločevanja, izhajanja duha iz teles in vezanje duha v telesa (Zosimos iz Panopolisa).<ref>Strathern, P. (2000). ''Mendeleyev’s Dream – the Quest for the Elements.'' New York: Berkley Books.</ref> * '''Kimija''' ([[1661]]) - preučevanje snovnih načel sestavljenih teles ([[Robert Boyle|Boyle]]).<ref>{{navedi knjigo| last=Boyle | first = Robert |title=The Sceptical Chymist|location=New York | publisher=Dover Publications, Inc. (reprint)|year=1661|isbn=0486428257}}</ref> * '''Kimija''' ([[1663]]) – znanstvena umetnost, s katero se lahko telesa raztopi, izvleče iz njih različne snovi, jih ponovno združi in poveča njihovo popolnost (Glaser).<ref>{{navedi knjigo| last=Glaser | first = Christopher |title=Traite de la chymie|location=Paris | year=1663}} as found in: {{navedi knjigo | last = Kim | first = Mi Gyung | title = Affinity, That Elusive Dream - A Genealogy of the Chemical Revolution | url = https://archive.org/details/affinitythatelus0000kimm | publisher = The MIT Press | year = 2003 | isbn = 0-262-11273-6}}</ref> * '''Kemija''' ([[1730]]) – umetnost razstavljanja zmesi, spojin in agregatnih teles v njihove principe in sestavljanje takšnih teles iz njihovih principov (Stahl).<ref>{{navedi knjigo| last=Stahl | first = George, E. |title=Philosophical Principles of Universal Chemistry| url=https://archive.org/details/philosophicalpr00shawgoog |location=London | year=1730}}</ref> * '''Kemija''' ([[1837]]) – znanost, ki preučuje zakone in učinke molekularnih sil (Dumas).<ref>Dumas, J. B. (1837). 'Affinite' (lecture notes), vii, pg 4. “Statique chimique”, Paris: Academie des Sciences</ref> * '''Kemija''' ([[1947]]) – znanost, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in reakcije, ki jih spremenijo v druge snovi ([[Linus Carl Pauling|Pauling]]).<ref>{{navedi knjigo | last = Pauling | first = Linus | title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 | publisher = Dover Publications, Inc. | year = 1947 | isbn = 0486656225}}</ref> * '''Kemija''' ([[1998]]) – preučevanje snovi in njenih sprememb (Chang).<ref>{{navedi knjigo|author=Chang, Raymond |title=Chemistry, 6th Ed.|url=https://archive.org/details/chemistry0006chan |location=New York | publisher=McGraw Hill|year=1998|isbn=0-07-115221-0}}</ref> == Osnovni pojmi == Za razumevanje kemije je treba poznati vsaj nekaj osnovnih pojmov.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/matter/ General Chemistry Online - Companion Notes: Matter]</ref> === Atom === {{glavni|Atom}} [[Slika:Helium atom QM.svg|thumb|200px|left|Atom helija v osnovnem stanju.]] Atom je osnovna gradbena enota [[kemični element|kemičnega elementa]]. Atom je skupek snovi, sestavljene iz [[Atomsko jedro|atomskega jedra]], ki vsebuje pozitivno naelektrene [[proton]]e in [[nevtron]]e, ki so brez naboja, ter negativno naelektrenih [[elektron|ov]] v elektronskem oblakau, ki vzpostavlja ravnotežje pozitivno nabitemu jedru. Atom je električno nevtralen in je nosilec nekaterih kemičnih lastnosti elementa, na primer [[elektronegativnost]]i, [[ionizacijski potencial|ionizacijskega potenciala]], [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], [[koordinacijsko število|koordinacijskega števila]] in vrste [[Kemijska vez|kemijskih vezi]], na primer [[Kovinska vez|kovinske]], [[Ionska vez|ionske]] in [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. === Element === {{Glavni|Kemični element}} Je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na enostavnejše snovi. Vseh elementov je 116, od tega je 92 naravnih, ostali pa so umetno pridobljeni. Kemični element ali prvina je določen s številom protonov v jedru njegovega atoma. To število imenujemo [[atomsko število]] elementa. Primer: vsi atomi s šestimi protoni v jedru so atomi kemičnega elementa [[ogljik]]a, vsi atomi z 92 protoni v jedru pa so atomi elementa [[uran]]a. Nekateri elementi imajo [[izotop]]e, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov. Najbolj prikladen pregled kemičnih elementov je [[periodni sistem elementov]], v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočih atomskih številih. Elementi so razporejeni v kolone (skupine) in vrstice (periode), odviso od tega, ali imajo podobne kemične lastnosti ali sledijo nekaterim trendom lastnosti, na primer [[atomski polmer|atomskega polmera]], elektronegativnosti itd. Elementi so lahko razvrščeni tudi drugače, na primer po abecedi, simbolih, atomskem številu itd. === Spojina === {{Glavni|Spojina}} Spojina je snov, ki je sestavljena iz natančno določenega razmerja najmanj dveh kemičnih elementov. Elementi in njihovo razmerje določajo njeno sestavo, notranjo organizacijo atomov in njene kemične lastnosti. [[Voda]], na primer, je spojina, ki vsebuje [[vodik]] in [[kisik]] v razmerju 2:1. Kisikov atom je vezan med obema vodikovima atomoma, kót med njimi pa meri 104,5°. Spojine nastanejo in se spreminjajo s [[Kemijska reakcija|kemičnimi reakcijami]]. === Snov === Kemična snov je vrsta snovi, ki ima točno določeno sestavo ter fizikalne in kemične lastnosti.<ref>{{navedi knjigo| title = General Chemistry | author = Hill, J.W.| author2=Petrucci, R.H.| author3=McCreary, T.W.| author4=Perry, S.S. | edition = 4th | publisher = Pearson Prentice Hall | location = Upper Saddle River, NJ | year = 2005 | page = 37}}</ref> [[Zmes]] snovi, elementov in spojin v strogem pomenu besede torej ni kemična snov. Večina homogenih snovi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, na primer [[zrak]], [[voda|morska voda]] in [[zlitina|zlitine]], so pravzaprav zmesi. Kritičen del kemijskega jezika je poimenovanje snovi – [[kemijska nomenklatura]]. V preteklosti je mnogo snovi dobilo ime po svojem odkritelju, kar je pogosto pripeljalo do zmede in težav. Današnji standardizirani sistem poimenovanja, ki ga je zasnovala [[IUPAC]], omogoča nedvoumno poimenovanje katere koli snovi iz milijonske množice znanih snovi. [[Organska spojina|Organske spojine]] se poimenujejo skladno z [[Nomenklatura organske kemije IUPAC|nomenklaturo organske kemije]],<ref>[http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/ IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry]</ref> [[anorganska spojina|anorganske spojine]] pa skladno z [[Nomenklatura anorganske kemije IUPAC|nomenklaturo anorganske kemije]].<ref>IUPAC Provisional Recommendations for the Nomenclature of Inorganic Chemistry (2004) [http://www.iupac.org/reports/provisional/abstract04/connelly_310804.html]</ref> CAS (Chemical Abstracts Service), oddelek Združenja ameriških kemikov (American Chemical Society), je ločeno od IUPAC razvil svoj sistem označevanja, v katerem ima vsaka kemična snov svojo karakteristično registracijsko številko, imenovano [[CAS registracijska številka]]. === Molekula === {{Glavni|Molekula}} [[Slika:TaxolTotalSynthesis.png|350px||thumb|Strukturna formula kemične snovi prikazuje kemijske vezi in relativni položaj atomov v molekuli. Na sliki je prikazana struktura Paclitaxela, miotičnega inhibitorja, ki se uporablja v kemoterapiji. Njegovo sistematično ime je zelo zapleteno: (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat. Njegova CAS registracijska številka je mnogo bolj enostavna: 33069-62-4.]] Molekula je najmanjši nedeljivi delec čiste kemične snovi, ki ima značilne kemične lastnosti, se pravi, da z drugimi kemičnimi snovmi reagira z značilnimi kemičnimi reakcijami. Molekule so električno nevtralne. Za molekule s kovalentno vezjo to pomeni, da imajo vsi valenčni elektroni svoje pare, nevezni elektroni pa so parni. Ena od glavnih značilnosti molekule je njena geometrija, ki jo običajno imenujemo [[molekularna struktura]]. Strukture dvoatomnih, troatomnih ali štiriatomnih molekul so enostavne: linerane, kotne, piramidalne itd., stukture večatomnih molekul z več kot šestimi atomi (več elementov) pa so lahko ključnega pomena za njene kemične lastnosti. === Mol === {{Glavni|Mol (enota)}} Mol je količina kemične snovi, ki vsebuje toliko osnovnih enot (atomov, molekul ali ionov), kot jih vsebuje 0,012&nbsp;kg [[ogljik]]a ¹²C. Ogljik mora biti nevezan in v svojem osnovnem stanju.<ref>[http://www.bipm.org/en/si/base_units/ Official SI Unit definitions]</ref> To število osnovnih enot se imenuje [[Avogadrovo število]] in je določeno empirično. Njegova trenutno veljavna vrednost je 6,02214179(30)×10²³ mol⁻¹ ([[CODATA]], 2007). Mol je običajno absolutno število brez enote, ki se lahko uporablja za vse vrste osnovnih delcev, čeprav je praviloma omejeno na subatomske, atomske in molekularne strukture. Število molov snovi v enem [[liter|litru]] [[raztopina|raztopine]] je [[molarnost]]. Molarnost je osnovna enota za izražanje koncentracije raztopin v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]]. === Ioni in soli === {{Glavni|Ion}} Ion je delec, ki nastane, če atom ali molekula izgubi ali dobi enega ali več elektronov. Pozitivno nabiti ioni, na primer Na⁺, so [[kation]]i, negativno nabiti ioni, na prmer Cl^-, pa [[anion]]i. Ioni lahko tvorijo [[kristalna rešetka|kristalno rešetko]] nevtralnih soli, na primer [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] (NaCl). Dvo ali večatomni ioni, na primer OH^- in PO₄^3- v kislo-bazičnih reakcijah ne razpadejo. Ione v plinski fazi imenujemo [[plazma (fizika)|plazma]]. === Kislost in bazičnost === {{Glavni|Kislina}} Kemične snovi se pogosto lahko razvrstijo na [[kislina|kisline]] in [[baza (kemija)|baze]]. Razvrstitev temelji na kemijskih reakcijah, v katerih pride med kemičnimi spojinami do izmenjave protonov (H⁺). Ameriški kemik [[Gilbert Newton Lewis]] je pojma kislina in baza razširil, tako da tovrstne reakcije niso več omejene samo na vodne raztopine. V njegovem konceptu je pri teh reakcijah ključna izmenjava naboja.<ref>http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527132328/http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm |date=2008-05-27 }} Lewis concept of acids</ref> Za razvrščanje snovi v kisline in baze obstoja še nekaj drugih kriterijev.<ref>http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A708257 History of Acidity</ref> === Faza === {{Glavni|Faza snovi}} [[Slika:Phase-diag2.svg|thumb|250px|left|Značilen fazni diagram čiste kemične spojine.]] Faza snovi je definirana kot vsak homogen, fizično ločen del sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z mejno površino – [[fazna meja|fazno mejo]].<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, 2. izdaja, 14. ponatis, Naučna knjiga, Beograd 1967</ref> Faze so npr. led, voda in vodna para, ki so ločene z jasnimi faznimi mejami - mejnimi ploskvami ledu in gladino vode. Faza snovi je torej definirana kot niz stanj kemičnega sistema, ki ima pri nekih pogojih, na primer pritisku in temperaturi, podobne lastnosti. Za fazo značilne fizikalne lastnosti so npr. [[kristal|kristalna zgradba]], [[gostota]] in [[lomni količnik]]. Prehod iz ene faze v drugo se imenuje [[fazni prehod]] ali fazna sprememba. Fazni prehod je pogojen z izmenjavo energije, ki je potrebna za prestrukturiranje sistema. Za fazno spremembo je značilna nezvezna sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. [[specifična toplota|specifične toplote]]. Faze je včasih težko razločiti, ker prehod med njimi ni diskreten, ampak zvezen. V takšnih primerih govorimo o [[nadkritično stanje snovi|nadkritičnem stanju snovi]]. [[Termodinamika|Termodinamsko stanje]], opredeljeno s temperaturo in pritiskom, pri katerem tri faze soobstojajo v termodinamskem ravnovesju, imenujemo [[trojna točka]]. Trojna točka vode, v kateri soobstojajo vodna para, tekoča voda in led, je pri temperaturi 273,16 K (0,01&nbsp;°C) in tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Najpogostejši primeri faz so trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje iste snovi, mnoge snovi pa imajo tudi več trdnih faz. Takšno je npr. [[železo]], ki ima pri različnih temperaturah in pritiskih različne kristalne strukture: α, β, γ in δ-železo. Manj znane faze so [[plazma (fizika)|plazma]], [[Bose-Einsteinov kondenzat]] in [[fermionski kondezat]]i ter [[paramagnetizem|paramagnetne]] in [[feromagnetizem|feromagnetne faze]] [[magnetizem|magnetnih snovi]]. Poleg trodimenzionalnih sistemov obstojajo tudi dvodimenzionalni sistemi, ki so zelo pomembni v [[biologija|biologiji]]. === Oksidacija in redukcija === {{Glavni|Redoks reakcija}} Pojem oksidacije in redukcije je povezan s sposobnostjo atoma, da odda in sprejme elektrone. Oksidacija je oddajenje elektronov, snov, ki elektrone oddaja, pa je reducent. Redukcija je sprejemanje elektronov, snov, ki sprejema elektrone, pa je oksidant. Značilna redoks reakcija je gorenje. Oksidacija in redukcija sta najbolje definirani s spremembo [[oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. === Kemijska vez === {{Glavni|Kemijska vez}} [[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|250px|Atomske in molekulske elektronske orbitale.]] Kemijska vez je pojem, ki je potreben za razumevanje, kako se [[atom]]i povezujejo v [[molekula|molekule]]. Kemijsko vez si najlaže predstavljamo kot večpolno ravnotežje med pozitivnimi naboji atomskih jeder in negativnimi naboji, ki nihajo okoli njih.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 visionlearning: Chemical Bonding by Anthony Carpi, Ph]</ref> Kemijska vez ni samo preprost privlak in odboj, ker je razpoložljivost elektrona, da se veže na drug atom, odvisna od energij in njihovih porazdelitev. Vzajemno delovanje teh vplivov je tisto, kar povezuje atome v molekule ali kristale. Za napovedovanje sestave in zgradbe večine preprostih molekul zadostujejo [[valenčna teorija vezi]], model odboja orbital valenčnih elektronskih parov (VSEPR) in koncept [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. Na podoben način se s [[fizika|klasično fiziko]] lahko predvidi zgradbo mnogih ionskih molekul. Za bolj zapletene spojine, na primer kovinske komplekse, valenčna teorija vezi odpove. Za takšne spojine so potrebni drugačni pristopi, ki temeljijo na principih kvantne kemije, npr. na teoriji molekularnih orbital. === Kemijska reakcija === {{Glavni|Kemijska reakcija}} Kemijska reakcija je pojem, ki je povezan s spremembo kemične snovi zaradi vzajemnega vpliva druge snovi ali ene od oblik [[energija|energije]]. Kemijska reakcija je lahko naravna ali umetna, izvedena v [[laboratorij]]u v laboratorijski posodi. Rezultat kemijske reakcije je lahko nastanek nove molekule, razpad molekule na dve ali več manjših molekul ali prerazporeditev atomov znotraj iste molekule ali med molekulami. V kemijski reakciji pride običajno do pretrganja starih in tvorbe novih kemijskih vezi. Najpogostejše reakcije so npr. [[oksidacija]], [[redukcija]], [[disociacija]], [[nevtralizacija]] itd. Kemijsko reakcijo lahko simbolično prikažemo s [[kemijska enačba|kemijsko enačbo]]. V nejedrskih reakcijah mora biti število atomov vseh elementov na obeh straneh enačbe enako. V jedrskih reakcijah mora biti enako tudi število subatomskih delcev, se pravi protonov, nevtronov in elektronov.<ref>[http://goldbook.iupac.org/C01034.html Chemical Reaction Equation]- IUPAC Goldbook</ref> Kemijska enačba, ki izpolnjuje navedene pogoje, je ''urejena''. Niz zaporednih osnovnih kemijskih reakcij, ki na koncu pripeljejo do reorganizacije kemjskih vezi, imenujemo [[reakcijski mehanizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=March Jerry |year=1985 |title=Advanced Organic Chemistry reactions, mechanisms and structure.|edition=3 |publisher=New York: John Wiley & Sons, inc. |isbn=0-471-85472-7 |cobiss=18194688 |pages=}} </ref> Kemijska reakcija poteka v več zaporednih korakih, ki imajo različne hitrosti, vmesni produkti pa so različno obstojni. Z reakcijskim mehanizmom lahko razložimo [[kemijska kinetika|kinetiko]] reakcije in relativno sestavo reakcijske zmesi. Za določanje oziroma predvidevanje reakcijskih mehanizmov velja nekaj izkustvenih pravil, na primer [[Woodward-Hoffmannova pravila|Woodward-Hoffmannovih pravil]]. Bolj stroga definicija kemijske reakcije pravi, da je to proces, katerega rezultat je vzajemna pretvorba kemičnih snovi.<ref>Gold Book [http://goldbook.iupac.org/C01033.html Chemical Reaction] IUPAC Goldbook</ref> Po tej definiciji so reakcije lahko osnovne ali stopenjske, definicija pa zajema tudi vzajemne pretvorbe [[izomerija|konformacijskih izomerov]]. === Energija === {{Glavni|Energija}} [[Slika:1D normal modes (280 kB).gif|thumb|275px||Fononi: normalne oblike širjenja nihanj v kristalih. Amplitude nihanj so zaradi boljše preglednosti močno povečane.]] V kemiji je energija lastnost snovi, ki je posledica njene atomske oziroma molekularne zgradbe, v katero spadajo molekularna geometrija ter elektronska in kristalna struktura. Med [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] pride do spremembe vsaj ene od teh struktur, zato pride tudi do spremembe energije snovi. Nekaj energije se lahko z [[reaktant]]ov prenese na okolico kot [[toplota]] ali [[svetloba]], tako da imajo [[produkt]]i reakcije manjšo energijo kot reaktanti. Takšne reakcije imenujemo [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]]. Reakcije, pri katerih je končno stanje energije višje od začetnega, imenujemo [[endotermna reakcija|endotermne reakcije]]. Kemijska reakcija se ne more začeti, dokler reaktanti ne dosežejo nekega energetskega praga, ki ga imenujemo [[aktivacijska energija]]. Hitrost kemijske reakcije pri neki temperaturi T je z [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]] E povezana z Boltzmanovim populacijskim faktorjem e^-E/kT, ki je verjetnost, da ima molekula pri dani temperaturi energijo, ki je večja ali enaka aktivacijski energiji E. Ta eksponentna odvisnost je znana kot [[Arrheniusova enačba]]. Aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek reakcije, je lahko dovedena v obliki svetlobe, toplote, električne energije ali mehanske energije v obliki [[ultrazvok]]a.<ref>Reilly, Michael. (2007). [http://www.newscientisttech.com/article/dn11427 Mechanical force induces chemical reaction], NewScientist.com news service, Reilly</ref> Z energijo je povezan pojem [[prosta energija|proste energije]], v katero je vključena tudi [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]], ki je zelo uporabna za napovedovanje izvedljivosti reakcije in določanje kemijskega ravnotežja. Reakcija je izvedljiva samo takrat, kadar je celotna sprememba [[Gibbsova prosta energija|Gibbsove proste energije]] negativna (ΔG≤0). Če je ΔG=0, pravimo, da je reakcija v ravnotežju. Možna energetska stanja elektronov, atomov in molekul so omejena in določena s pravili [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Za atome in molekule, ki so v višjih energetskih stanjih, pravimo, da so vzbujeni. Atomi in molekule v vzbujenih stanjih so praviloma bolj reaktivni, kar je še kako pomembno za začetek in potek kemijske reakcije. Od energije snovi in njene okolice je odvisna tudi [[faza snovi]]: če so medmolekularne sile takšne, da jih energija iz okolice ne more premagati, bo snov ostala v takšni fazi, v kakršni je. Primer: voda (H₂O) je pri sobni temperaturi tekoča, ker so njeno molekule povezane z dovolj močnimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].<ref>[http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html Changing States of Matter] - Chemforkids.com</ref> Vodikov sulfid (H₂S), ki ima zelo podobno zgradbo molekule, je pri sobni temperaturi in standardnem pritisku plin, ker so interakcije med dipoli molekul šibke. Prenos energije z ene kemijske snovi na drugo je odvisen od velikosti [[kvant]]a energije, ki ga snov emitira. Prenos energije z ene snovi na drugo je običajno bolj enostaven zaradi [[fonon]]ov – kvantizirane vibracijske in rotacijske energije v sicer togi kristalni mreži. Fononi imajo mnogo manjšo energijo kot [[foton]]i, zato se med snovmi prenašajo laže kot fotoni in druge oblike energije elektronov. Primer: ultravijolično elektromagnetno sevanje se z ene snovi na drugo prenaša mnogo teže kot toplotna ali električna energija.<ref>IUPAC, »phonon«. Compendium of Chemical Terminology.</ref> Obstoj značilnih energetskih nivojev kemičnih snovi je uporaben za njihovo identifikacijo z analizo spektralnih črt, ki jo imenujemo [[spektralna analiza]]. V kemiji se najpogosteje uporabljajo infrardeča (IR) in mikrovalovna (MV) spektroskopija, [[jedrska magnetna resonanca]] (JMR) in elektronska spinska resonanca (ESR). Spektroskopija je uporabna tudi za ugotavljanje kemične sestave oddaljenih objektov, na primer [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]]. [[Slika:Emission spectrum-Fe.png|none|frame|Emisijski spekter železa.]] === Kemijski zakoni === {{Glavni|Kemijski zakon}} Kemijske reakcije se podrejajo določenim zakonom, med katerimi so najpomembnejši * [[Avogadrov zakon]] (1811), ki pravi, da enaki volumni [[idealni plin|idealnih plinov]] pri enaki temperaturi in pritisku vsebujejo enako število delcev. * [[Absorpcijski zakon|Beer-Lambertov zakon]], ki povezuje absorpcijo svetlobe z lastnostmi snovi, skozi katero potuje. * [[Boylov zakon]] (1662) - zveza med pritiskom in volumnom idealnega plina. * [[Charlesov zakon]] (1787) - zveza med temperaturo in volumnom idealnega plina. * [[Gay-Lussacov zakon]] (1809)- zveza med temperaturo in pritiskom idealnega plina. * [[Fickov zakon]] o [[difuzija|difuziji]]. * [[Henryjev zakon]] (1803), ki govori o [[parcialni tlak|parcialnih tlakih]] in [[topnost]]i plinov. * [[Hessov zakon]], ki pravi, da sprememba energije v kateremkoli fizikalnem ali kemijskem procesu ni odvisna od poti, po kateri proces poteka, ampak samo od začetnega in končnega stanja. * [[Zakon o ohranitvi energije]], ki je pripeljal do pomembnih pojmov [[kemijsko ravnotežje|kemijskega ravnotežja]], [[termodinamika|termodinamike]] in kemijske kinetike. * [[Zakon o ohranitvi mase]]; sodobna [[fizika]] trdi, da je masa pravzaprav konservirana energija in da sta masa in energija med seboj povezani. * [[Zakon o stalnih razmerjih]]. * [[Zakon o mnogokratnih razmerjih]]. * [[Raoultov zakon]] o [[parni tlak|parnih tlakih]] [[raztopina|idealnih raztopin]]. == Poddiscipline == Kemija je zaradi večje razdeljena na več logičnih poddisciplin. Nekatere poddiscipline se prekrivajo in dopolnujejo, večina pa se še naprej deli na množico specializiranih področij kemije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |title=The Canadian Encyclopedia: Chemistry Subdisciplines |accessdate=2009-03-28 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716090843/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |url-status=dead }}</ref> * [[Analizna kemija]] z analiziranjem vzorcev snovi ugotavlja njeno kemično sestavo in zgradbo. * [[Biokemija]] preučuje kemikalije, kemijske reakcije in interakcije, ki se dogajajo v živih organizmih. Biokemija je tesno povezana z organsko in medicinsko kemijo, nevrokemijo ter molekularno biologijo in genetiko. * [[Anorganska kemija]] preučuje lastnosti in reakcije anorganskih spojin. Na mnogih področjih, predvsem na področju organskih kovinskih spojin, se kljub navidezni nezdružljivosti prekriva tudi z organsko kemijo. * [[Veda o materialih|Kemija materialov]] se ukvarja s pripravo, karakteriziranjem in razumevanjem snovi in preučevanjem njene uporabnosti. * [[Nevrokemija]] preučuje snovi, ki so povezane z živčnim sistemom, med katere spadajo transmiterji, peptidi, proteini, lipidi, sladkorji in nukleinske kisline, njihove vzajemne vplive in pravila, ki veljajo za vzpostavljanje, vzdrževanje in prilagajanje živčnega sistema. * [[Jedrska kemija]] preučuje nastajanje atomskih jeder iz subatomskih delcev. Obsežno področje jedrske kemije je jedrska transmutacija, ki preučuje pretvarjanje kemijskih elementov in njihovih izotopov v druge elemente, do katerega pride med jedrskimi reakcijami. * [[Organska kemija]] preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcijske mehanizme in reakcije organskih spojin. Organske spojine so vse spojine, katerih osnova je skelet ogljikovih atomov. * [[Fizikalna kemija]] preučuje fizikalne in druge temeljne osnove kemijskih sistemov in procesov, predvsem področje energije in dinamike teh procesov. Najpomembnejša področja fizikalne kemije so [[termodinamika|kemijska termodinamika]], [[kemijska kinetika]], [[elektrokemija]], [[statistična mehanika]] in [[spektroskopija]]. Fizikalna kemija se v mnogočem prekriva z [[molekularna fizika|molekularno fiziko]]. Povezana je s kvantno in teoretično kemijo, razlikuje pa se od [[kemijska fizika|kemijske fizike]]. * [[Teoretična kemija]] preučuje kemijo s temeljnim teoretičnim sklepanjem, običajno v okviru [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]]. Področje, ki se ukvarja s kvantno mehaniko, se imenuje [[kvantna kemija]]. Teoretična kemija se je zelo razvila po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi naglega razvoja računalnikov in računalniških programov. Teoretična kemija se na teoretičnem in eksperimentalnem področju prekriva s fiziko kondenzirane snovi in molekularno fiziko. == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Glej tudi == * [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) * [[periodni sistem elementov]] * [[seznam kemijskih spojin]] * [[seznam kemijskih vsebin]] * [[seznam kemikov]] * [[seznam slovenskih kemikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kemija|Kemija}} * [http://www.kemija.org Slovenski kemijski portal Kemija.org] * [http://www.iupac.org Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC)] {{ikona en}} {{Področja kemije}} {{Naravoslovne znanosti}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Kemija|*]] {{normativna kontrola}} 1rr6bk0wdi8mxukv60bi13iekphs4kd 6216307 6216305 2024-05-14T06:47:07Z 2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0 stvari wikitext text/x-wiki rqp2u6qi4nod6kj7ek844g32w348eey 6216310 6216307 2024-05-14T06:54:48Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0]] ([[User talk:2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:AramilFeraxa|AramilFeraxa]] wikitext text/x-wiki [[Slika:David - Portrait of Monsieur Lavoisier (cropped).jpg|thumb|right|250px|Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije«]] '''Kemija''' (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', [[grščina|grško]] {{jezik-el2|χημεία}}: himia - ''umetnost (predelave) [[Kovina|kovin]]'', [[arabščina|arabsko]] الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je [[znanost]], ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med [[Kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]]. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki preučuje zgradbo [[atom]]ov, [[Molekula|molekul]], [[kristal]]ov in drugih oblik snovi in energetske spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Sodobna kemija se je razvila iz [[alkimija|alkimije]] po »kemijski revoluciji« leta [[1773]]. Kemija se je sčasoma razdelila na več disciplin, ki jih ni mogoče natančno razmejiti. Mednje spadajo [[anorganska kemija]], ki preučuje snovi neorganskega izvora, [[organska kemija]], ki preučuje organske snovi (kemijo [[ogljik]]a), [[biokemija]], ki preučuje snovi v živih organizmih, [[fizikalna kemija]], ki preučuje predvsem energetske spremembe ter [[analizna kemija]], ki ugotavlja sestavo in zgradbo neznanih vzorcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi zelo specializirane poddiscipline, na primer [[nevrokemija]], ki preučuje kemijo [[živčni sistem|živčnega sistema]] [[živali]] (predvsem [[človek]]a). == Uvod == Kemija je [[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje kemičnih spojin,<ref>{{Navedi splet |url=http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |title=What is Chemistry? |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003061822/http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm |url-status=dead }}</ref> ki so sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228203304/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 |date=2007-02-28 }} by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija|astronomijo]], [[fizika|fiziko]], [[ekologija|ekologijo]], [[biologija|biologijo]] in [[geologija|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{Navedi splet |url=http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |title=Dictionary of the History of Ideas: Alchemy |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2008-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080310214753/http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 |url-status=dead }}</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina|kovine]] z [[ruda|rud]] in izdelovati [[keramika|keramiko]], [[glazura|glazure]], [[steklo]], [[barvilo|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[vino|vina]] in [[pivo|piva]], [[usnje|strojenje usnja]], [[tkanina|barvanje tkanin]] in [[milo|kuhanje mila]]. Stvari, ki nas obdajajo, so takšne zaradi lastnosti snovi, iz katerih so zgrajene: [[jeklo]] je [[trdota|trše]] od [[železo|železa]], ker so v njem atomi povezani v bolj togo kristalno strukturo, les se vname, ker se nad neko temperaturo spontano veže s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tako naprej. Kemične spojine se delijo glede na njihovo zgradbo, agregatno stanje in kemijsko sestavo. Z ugotavljanjem sestave in zgradbe snovi se ukvarja analizna kemija. Pretvorbo snovi v eno ali več drugih snovi imenujemo [[kemijska reakcija]]<ref>IUPAC Gold Book [http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090930144312/http://www.iupac.org/goldbook/C01033.pdf |date=2009-09-30 }}</ref>, ki jo zapišemo s simboli v [[kemijska enačba|kemijski enačbi]]. Število atomov vseh elementov na levi in desni strani enačbe je zaradi [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. Kemijsko reakcijo običajno spremljajo tudi energetske spremembe, na primer oddajenje in sprejemanje [[toplota|toplote]], ki se podrejajo nekim osnovnim pravilom – kemijskim zakonom. Kemija je učni predmet na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na teh nivojih se poučuje tako imenovana splošna kemija, ki zajema osnovne pojme kemije in spoznavanje orodij in veščin, ki so potrebne za začetek študija kemije na univerzitetnem nivoju. Na najvišjem nivoju se s kemijo ukvarjajo znanstveniki – kemiki, ki so običajno specialisti za eno ali več poddisciplin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |title=California Occupational Guide Number 22: Chemists |accessdate=2009-03-18 |archive-date=2011-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610111332/http://www.calmis.ca.gov/file/occguide/CHEMIST.HTM |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Kemija se je začela verjetno z opazovanjem gorenja, ki je pripeljalo do odkritja [[keramika|keramike]], [[steklo|stekla]] in [[metalurgija|metalurgije]] – veščine pridobivanja [[kovina|kovin]] iz [[ruda|rud]]. Zaradi pomanjkljivega znanja je ogenj postal tista mistična sila, ki je pretvarjala snov v drugo snov (gorenje lesa, izparevanje vode) in istočasno dajala [[toplota|toploto]] in [[svetloba|svetlobo]]. Filozofski poskusi, da bi pojasnili, zakaj imajo različne snovi različne lastnosti (barvo, gostoto, vonj...), zakaj obstojajo v treh agregatih stanjih (trdno, tekoče in plinasto) in pri enakih pogojih reagirajo različno, so pripeljali do prvih teorij. Po prvih razlagah so svet sestavljali štirje glavni elementi: [[voda]], [[ogenj]], [[prst (pedologija)|zemlja]] in [[zrak]]. [[Stari Grki|Grška]] [[atomizem|atomista]] [[Demokrit]] (470-400 pr. n. št.) in [[Levkip]] (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.) sta bila prva, ki sta trdila, da so snovi sestavljene iz majhnih nedeljivih delcev – [[atom]]ov. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je bilo njuno teorijo o obstoju atomov zelo lahko ovreči. Teorija o štirih elementih se je še dolgo obdržala, verjetno tudi zato, ker jo je zagovarjal [[Aristotel]] (384 — 322 pr. n. št.). Aristotel je obstoječim štirim elementom dodal še petega – [[eter (fizika)|eter]] – ki je predstavljal božansko silo. Takšno učenje je kasneje sprejela tudi [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]. Grški atomizem je v delu ''De Rerum Natura'' (O naravi stvari)<ref>{{navedi splet |last=Lucretius |title=de Rerum Natura (On the Nature of Things) |work=The Internet Classics Archive |publisher=Massachusetts Institute of Technology |origyear=50 BCE |url=http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |accessdate=2007-01-09 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629083541/http://classics.mit.edu/Carus/nature_things.html |url-status=dead }}</ref> leta 50 pr. n. št. napisal [[Stari Rimljani|rimski]] [[filozof]] [[Tit Lukrecij Kar]].<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Lucretius (c. 99 - c. 55 BCE) |work=The Internet History of Philosophy |date=29 June 2005 |url=http://www.iep.utm.edu/l/lucretiu.htm |accessdate= 2007-01-09}} </ref> [[Slika:Ca' Rezzonico - Gli alchimisti 1757 - Pietro Longhi.jpg|thumb|left|200px|''Alchymisté'', slika Pietra Longhija (1702-1785)]] Pohlep po [[zlato|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstoja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100620174035/https://chemheritage.org/explore/ancients-time.html |date=2010-06-20 }} - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name=Will>Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili. Z alkimijo so se začeli intenzivno ukvarjali tudi [[zdravnik]]i, med katerimi je najbolj znan [[Paracelzij]] (1492-1541). Paracelzij je sicer verjel v teorijo štirih elementov (voda, ogenj, zrak in zemlja), vendar je kljub temu vpeljal novo idejo, da je ''kozmos'' sestavljen iz treh duhovnih snovi: [[živo srebro|živega srebra]], [[žveplo|žvepla]] in [[sol]]i. Te snovi niso bile enostavne snovi, kakor jih pojmujemo danes, pač pa principi, ki so dali predmetom notranje bistvo in zunanjo obliko. Živo srebro je predstavljalo pretvorbeni agens (taljivost in hlapnost), žveplo je predstavljalo povezovalni agens med snovjo in pretvorbo (gorljivost), sol pa je predstavljala agens strjevanja/uresničevanja (stalnost in negorljivost). Sistem, ki je za naše predstave zelo zapleten, najbolje ilustrira naslednji primer: ko kos lesa zgori, produkti gorenja odražajo njegovo sestavo: dim odraža živo srebro, plamen odraža žveplo, pepel pa odraža sol. Pod vplivom filozofov, med katerimi sta izstopala [[Francis Bacon]] (1561 – 1626) in [[René Descartes]] (1596-1650), ki so zahtevali v [[matematika|matematiki]] in drugih znanostih več točnosti in manj predsodkov do znanstvenih opazovanj, je prišlo do znanstvene revolucije, ki se je v kemiji začela z [[Robert Boyle|Robertom Boyleom]] (1627-1691) in njegovim zakonom o obnašanju plinov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/boyle_robert.shtml BBC - History - Robert Boyle (1627 - 1691)]</ref> Sodobna kemija se je začela z [[Antoine Lavoisier|Lavoisierovim]] (1743-1794) odkritjem [[zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]] leta 1783, [[Joseph Louis Proust|Proustovim]] (1754–1826) zakonom o stalnih masnih razmerjih (1799) in [[John Dalton|Daltonovo]] (1766-1844) atomsko teorijo, ki je nastala okrog leta 1800. Zakon o ohranitvi mase in teorija zgorevanja, ki je temeljila predvsem na Lavoisierovih delih, sta kemijo povsem preoblikovali. Lavoisierovi temeljni prispevki h kemiji so bili rezultat njegovih naporov, da rezultate poskusov uskladi s teorijo. Ugotovil je, da je [[gorenje (kemija)|gorenje]] [[kemijska reakcija|reakcija]] s [[kisik]]om, s čimer je ovrgel [[flogistonska teorija|flogistonsko teorijo]], vzporedno pa je razvil nov sistem [[kemijska nomenklatura|kemijske nomenklature]]. Arhaični in tehnični jezik kemije je prevedel v nekaj, kar so razumeli tudi manj izobraženi, s čimer se je zanimanje za kemijo močno povečalo. Zaradi teh dosežkov Lavoisier velja za očeta sodobne kemije.<ref>{{navedi knjigo|title = Affinity, that Elusive Dream: A Genealogy of the Chemical Revolution |url = https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807 | author = Mi Gyung Kim | publisher = MIT Press | year = 2003 |page = [https://archive.org/details/affinitythatelus00kimm_807/page/n454 440]}}</ref> Naslednji velik korak v kemiji je naredil Wöhler, ki je odkril in dokazal, da se v laboratoriju lahko proizvedejo tudi snovi, ki so sicer naravni organski proizvodi.<ref>{{navedi knjigo | title = The Development of Modern Chemistry | url = https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde | author = Ihde, Aaron John | publisher = Courier Dover Publications | year = 1984 | page = [https://archive.org/details/developmentofmod0000ihde/page/164 164]}}</ref> Odkrivanje kemičnih elementov, ki je staro toliko kot alkimija, je doseglo svoj višek s periodnim sistemom elementov [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrija Mendelejeva]] (1834-1907)<ref>[http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm Timeline of Element Discovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090208130034/http://chemistry.about.com/library/weekly/aa030303a.htm |date=2009-02-08 }} About.com</ref> in s kasnejšim odkritjem nekaterih sintetičnih elementov. == Nastanek imena == [[Slika:Ogdoada EX.jpg|thumb|200px|Štirje pari ogdoade z bogovoma Ptahom (v zgornji vrsti) in Totom (v spodnji vrsti)]] Beseda kemija se je uporabljala že v zgodnjem obdobju [[Alkimija|alkimije]], psevdoznanosti, ki je obsegala elemente kemije, [[metalurgija|metalurgije]], [[filozofija|filozofije]], [[astrologija|astrologije]], [[misticizem|misticizma]] in [[medicina|medicine]]. Med manj poučenimi prevleduje mnenje, da je bil njen glavni namen odkriti postopek pretvarjanja [[svinec|svinca]] in manj plemenitih kovin v [[zlato]].<ref>[http://www.alchemylab.com/history_of_alchemy.htm Alchemy Lab: History of Alchemy]</ref> Poreklo besede alkimija je še vedno predmet razprav. Besedo se da zanesljivo slediti do [[Stari Grki|Starih Grkov]], nekateri poznavalci pa trdijo, da izhaja iz [[Egipt]]a. Beseda alkimija naj bi nastala iz besede ''Hemi'' ali ''Kimi'', ki je staroegipčansko ime [[Egipt]]a.<ref>Science and Civilisation in China, by Joseph Needham, page 47. Published by Cambridge University Press, 1980. ISBN 0-521-08573-X, 9780521085731</ref><ref>Personal Alchemy: The Art of Transforming the Negative into the Positive, by Mary McCarthy. Page 2</ref><ref>The past, present, and future of chemometrics worldwide: some etymological, linguistic, and bibliometric investigations. R. Kiralj and Ma´rcia M. C. Ferreira. Laborato´ rio de Quimiometria Teo´ rica e Aplicada, Instituto de Quı´mica, Universidade Estadual de Campinas, Campinas 13083-970, SP, Brazil. Journal of Chemometrics 2006; 20: 247–272</ref> Besedo so si kasneje sposodili Stari Grki, od njih pa [[Arabci]], ki so v [[7. stoletje|7. stoletju]] osvojili [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Arabci so ji dodali predpono ''al-'', tako da je nastala beseda الكيمياء - ''al-kīmiyā'', iz nje pa [[Francoščina|starofrancoska]] beseda ''alkemie''. Alkimijo lahko v grobem razdelimo na naslednja obdobja: * '''Egipčanska alkimija''' (3.000 pr. n. št. – [[400 pr. n. št.]]) formulira prve osnovne teorije, na primer ''ogdoado'' (iz [[grščina|grškega]] ''ογδοάς'' – ''osemkraten''). Ogdoada so bili štirje mešani pari ženskih in moških božanstev, ki so predstavljali ženski in moški aspekt enega od štirih konceptov: prvobitne vode (Naunet in Nu), zraka ali nevidnosti (Amunet in Amun), teme (Kauket in Kuk) in večnosti ali neskončega prostora (Hauhet in Huh). * '''Grška alkimija''' ([[332 pr. n. št.]] – [[642]]); Egipt osvoji [[Aleksander Veliki]] in ustanovi Aleksandrijo z največjo [[aleksandrijska knjižnica|knjižnico]] na svetu, ki postane zbirališče modrecev in učenjakov. * '''Arabska alkimija''' ([[642]] - [[1200]]); Aleksandrijo osvojijo Arabci; najpomembnejši kemik je Džabir. * '''Evropska alkimija''' ([[1300]] do danes); na arabski alkimiji začne graditi Psevdo-Geber. * '''Kemija''' ([[1661]]): [[Robert Boyle|Boyle]] objavi klasičen kemijski tekst ''Skeptični kemik'' (''Sceptical Chymist''). * '''Kemija''' ([[1789]]): [[Antoine Lavoisier|Lavoisier]] objavi ''Osnove kemije'' (''Traité élémentaire de chimie''). * '''Kemija''' ([[1803]]): [[John Dalton|Dalton]] objavi svojo ''Atomsko teorijo'' (''Atomic Theory''). Alkimisti so sami sebe imenovali ''kemik'', z besedo ''alkimija'' pa so imenovali »umetnost, ki so jo gojili«. == Definicije == Definicije kemije so se v preteklosti večkrat spremenile, predvsem zaradi novih odkritij in novih teorij, ki so nastale na osnovi teh odkritij. Nekateri znani kemiki so uporabljali naslednje definicije kemije: * '''Alkimija''' ([[330]]) – preučevanje sestave voda, nastajanja, rasti, združevanja, ločevanja, izhajanja duha iz teles in vezanje duha v telesa (Zosimos iz Panopolisa).<ref>Strathern, P. (2000). ''Mendeleyev’s Dream – the Quest for the Elements.'' New York: Berkley Books.</ref> * '''Kimija''' ([[1661]]) - preučevanje snovnih načel sestavljenih teles ([[Robert Boyle|Boyle]]).<ref>{{navedi knjigo| last=Boyle | first = Robert |title=The Sceptical Chymist|location=New York | publisher=Dover Publications, Inc. (reprint)|year=1661|isbn=0486428257}}</ref> * '''Kimija''' ([[1663]]) – znanstvena umetnost, s katero se lahko telesa raztopi, izvleče iz njih različne snovi, jih ponovno združi in poveča njihovo popolnost (Glaser).<ref>{{navedi knjigo| last=Glaser | first = Christopher |title=Traite de la chymie|location=Paris | year=1663}} as found in: {{navedi knjigo | last = Kim | first = Mi Gyung | title = Affinity, That Elusive Dream - A Genealogy of the Chemical Revolution | url = https://archive.org/details/affinitythatelus0000kimm | publisher = The MIT Press | year = 2003 | isbn = 0-262-11273-6}}</ref> * '''Kemija''' ([[1730]]) – umetnost razstavljanja zmesi, spojin in agregatnih teles v njihove principe in sestavljanje takšnih teles iz njihovih principov (Stahl).<ref>{{navedi knjigo| last=Stahl | first = George, E. |title=Philosophical Principles of Universal Chemistry| url=https://archive.org/details/philosophicalpr00shawgoog |location=London | year=1730}}</ref> * '''Kemija''' ([[1837]]) – znanost, ki preučuje zakone in učinke molekularnih sil (Dumas).<ref>Dumas, J. B. (1837). 'Affinite' (lecture notes), vii, pg 4. “Statique chimique”, Paris: Academie des Sciences</ref> * '''Kemija''' ([[1947]]) – znanost, ki preučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in reakcije, ki jih spremenijo v druge snovi ([[Linus Carl Pauling|Pauling]]).<ref>{{navedi knjigo | last = Pauling | first = Linus | title = General Chemistry | url = https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 | publisher = Dover Publications, Inc. | year = 1947 | isbn = 0486656225}}</ref> * '''Kemija''' ([[1998]]) – preučevanje snovi in njenih sprememb (Chang).<ref>{{navedi knjigo|author=Chang, Raymond |title=Chemistry, 6th Ed.|url=https://archive.org/details/chemistry0006chan |location=New York | publisher=McGraw Hill|year=1998|isbn=0-07-115221-0}}</ref> == Osnovni pojmi == Za razumevanje kemije je treba poznati vsaj nekaj osnovnih pojmov.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/matter/ General Chemistry Online - Companion Notes: Matter]</ref> === Atom === {{glavni|Atom}} [[Slika:Helium atom QM.svg|thumb|200px|left|Atom helija v osnovnem stanju.]] Atom je osnovna gradbena enota [[kemični element|kemičnega elementa]]. Atom je skupek snovi, sestavljene iz [[Atomsko jedro|atomskega jedra]], ki vsebuje pozitivno naelektrene [[proton]]e in [[nevtron]]e, ki so brez naboja, ter negativno naelektrenih [[elektron|ov]] v elektronskem oblakau, ki vzpostavlja ravnotežje pozitivno nabitemu jedru. Atom je električno nevtralen in je nosilec nekaterih kemičnih lastnosti elementa, na primer [[elektronegativnost]]i, [[ionizacijski potencial|ionizacijskega potenciala]], [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], [[koordinacijsko število|koordinacijskega števila]] in vrste [[Kemijska vez|kemijskih vezi]], na primer [[Kovinska vez|kovinske]], [[Ionska vez|ionske]] in [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]. === Element === {{Glavni|Kemični element}} Je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na enostavnejše snovi. Vseh elementov je 116, od tega je 92 naravnih, ostali pa so umetno pridobljeni. Kemični element ali prvina je določen s številom protonov v jedru njegovega atoma. To število imenujemo [[atomsko število]] elementa. Primer: vsi atomi s šestimi protoni v jedru so atomi kemičnega elementa [[ogljik]]a, vsi atomi z 92 protoni v jedru pa so atomi elementa [[uran]]a. Nekateri elementi imajo [[izotop]]e, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov. Najbolj prikladen pregled kemičnih elementov je [[periodni sistem elementov]], v katerem so elementi razvrščeni po naraščajočih atomskih številih. Elementi so razporejeni v kolone (skupine) in vrstice (periode), odviso od tega, ali imajo podobne kemične lastnosti ali sledijo nekaterim trendom lastnosti, na primer [[atomski polmer|atomskega polmera]], elektronegativnosti itd. Elementi so lahko razvrščeni tudi drugače, na primer po abecedi, simbolih, atomskem številu itd. === Spojina === {{Glavni|Spojina}} Spojina je snov, ki je sestavljena iz natančno določenega razmerja najmanj dveh kemičnih elementov. Elementi in njihovo razmerje določajo njeno sestavo, notranjo organizacijo atomov in njene kemične lastnosti. [[Voda]], na primer, je spojina, ki vsebuje [[vodik]] in [[kisik]] v razmerju 2:1. Kisikov atom je vezan med obema vodikovima atomoma, kót med njimi pa meri 104,5°. Spojine nastanejo in se spreminjajo s [[Kemijska reakcija|kemičnimi reakcijami]]. === Snov === Kemična snov je vrsta snovi, ki ima točno določeno sestavo ter fizikalne in kemične lastnosti.<ref>{{navedi knjigo| title = General Chemistry | author = Hill, J.W.| author2=Petrucci, R.H.| author3=McCreary, T.W.| author4=Perry, S.S. | edition = 4th | publisher = Pearson Prentice Hall | location = Upper Saddle River, NJ | year = 2005 | page = 37}}</ref> [[Zmes]] snovi, elementov in spojin v strogem pomenu besede torej ni kemična snov. Večina homogenih snovi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, na primer [[zrak]], [[voda|morska voda]] in [[zlitina|zlitine]], so pravzaprav zmesi. Kritičen del kemijskega jezika je poimenovanje snovi – [[kemijska nomenklatura]]. V preteklosti je mnogo snovi dobilo ime po svojem odkritelju, kar je pogosto pripeljalo do zmede in težav. Današnji standardizirani sistem poimenovanja, ki ga je zasnovala [[IUPAC]], omogoča nedvoumno poimenovanje katere koli snovi iz milijonske množice znanih snovi. [[Organska spojina|Organske spojine]] se poimenujejo skladno z [[Nomenklatura organske kemije IUPAC|nomenklaturo organske kemije]],<ref>[http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/ IUPAC Nomenclature of Organic Chemistry]</ref> [[anorganska spojina|anorganske spojine]] pa skladno z [[Nomenklatura anorganske kemije IUPAC|nomenklaturo anorganske kemije]].<ref>IUPAC Provisional Recommendations for the Nomenclature of Inorganic Chemistry (2004) [http://www.iupac.org/reports/provisional/abstract04/connelly_310804.html]</ref> CAS (Chemical Abstracts Service), oddelek Združenja ameriških kemikov (American Chemical Society), je ločeno od IUPAC razvil svoj sistem označevanja, v katerem ima vsaka kemična snov svojo karakteristično registracijsko številko, imenovano [[CAS registracijska številka]]. === Molekula === {{Glavni|Molekula}} [[Slika:TaxolTotalSynthesis.png|350px||thumb|Strukturna formula kemične snovi prikazuje kemijske vezi in relativni položaj atomov v molekuli. Na sliki je prikazana struktura Paclitaxela, miotičnega inhibitorja, ki se uporablja v kemoterapiji. Njegovo sistematično ime je zelo zapleteno: (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat. Njegova CAS registracijska številka je mnogo bolj enostavna: 33069-62-4.]] Molekula je najmanjši nedeljivi delec čiste kemične snovi, ki ima značilne kemične lastnosti, se pravi, da z drugimi kemičnimi snovmi reagira z značilnimi kemičnimi reakcijami. Molekule so električno nevtralne. Za molekule s kovalentno vezjo to pomeni, da imajo vsi valenčni elektroni svoje pare, nevezni elektroni pa so parni. Ena od glavnih značilnosti molekule je njena geometrija, ki jo običajno imenujemo [[molekularna struktura]]. Strukture dvoatomnih, troatomnih ali štiriatomnih molekul so enostavne: linerane, kotne, piramidalne itd., stukture večatomnih molekul z več kot šestimi atomi (več elementov) pa so lahko ključnega pomena za njene kemične lastnosti. === Mol === {{Glavni|Mol (enota)}} Mol je količina kemične snovi, ki vsebuje toliko osnovnih enot (atomov, molekul ali ionov), kot jih vsebuje 0,012&nbsp;kg [[ogljik]]a ¹²C. Ogljik mora biti nevezan in v svojem osnovnem stanju.<ref>[http://www.bipm.org/en/si/base_units/ Official SI Unit definitions]</ref> To število osnovnih enot se imenuje [[Avogadrovo število]] in je določeno empirično. Njegova trenutno veljavna vrednost je 6,02214179(30)×10²³ mol⁻¹ ([[CODATA]], 2007). Mol je običajno absolutno število brez enote, ki se lahko uporablja za vse vrste osnovnih delcev, čeprav je praviloma omejeno na subatomske, atomske in molekularne strukture. Število molov snovi v enem [[liter|litru]] [[raztopina|raztopine]] je [[molarnost]]. Molarnost je osnovna enota za izražanje koncentracije raztopin v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]]. === Ioni in soli === {{Glavni|Ion}} Ion je delec, ki nastane, če atom ali molekula izgubi ali dobi enega ali več elektronov. Pozitivno nabiti ioni, na primer Na⁺, so [[kation]]i, negativno nabiti ioni, na prmer Cl^-, pa [[anion]]i. Ioni lahko tvorijo [[kristalna rešetka|kristalno rešetko]] nevtralnih soli, na primer [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] (NaCl). Dvo ali večatomni ioni, na primer OH^- in PO₄^3- v kislo-bazičnih reakcijah ne razpadejo. Ione v plinski fazi imenujemo [[plazma (fizika)|plazma]]. === Kislost in bazičnost === {{Glavni|Kislina}} Kemične snovi se pogosto lahko razvrstijo na [[kislina|kisline]] in [[baza (kemija)|baze]]. Razvrstitev temelji na kemijskih reakcijah, v katerih pride med kemičnimi spojinami do izmenjave protonov (H⁺). Ameriški kemik [[Gilbert Newton Lewis]] je pojma kislina in baza razširil, tako da tovrstne reakcije niso več omejene samo na vodne raztopine. V njegovem konceptu je pri teh reakcijah ključna izmenjava naboja.<ref>http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527132328/http://www.apsidium.com/theory/lewis_acid.htm |date=2008-05-27 }} Lewis concept of acids</ref> Za razvrščanje snovi v kisline in baze obstoja še nekaj drugih kriterijev.<ref>http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A708257 History of Acidity</ref> === Faza === {{Glavni|Faza snovi}} [[Slika:Phase-diag2.svg|thumb|250px|left|Značilen fazni diagram čiste kemične spojine.]] Faza snovi je definirana kot vsak homogen, fizično ločen del sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z mejno površino – [[fazna meja|fazno mejo]].<ref>Glasstone, Samuel: Textbook of Physical Chemistry, 2. izdaja, 14. ponatis, Naučna knjiga, Beograd 1967</ref> Faze so npr. led, voda in vodna para, ki so ločene z jasnimi faznimi mejami - mejnimi ploskvami ledu in gladino vode. Faza snovi je torej definirana kot niz stanj kemičnega sistema, ki ima pri nekih pogojih, na primer pritisku in temperaturi, podobne lastnosti. Za fazo značilne fizikalne lastnosti so npr. [[kristal|kristalna zgradba]], [[gostota]] in [[lomni količnik]]. Prehod iz ene faze v drugo se imenuje [[fazni prehod]] ali fazna sprememba. Fazni prehod je pogojen z izmenjavo energije, ki je potrebna za prestrukturiranje sistema. Za fazno spremembo je značilna nezvezna sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti, npr. [[specifična toplota|specifične toplote]]. Faze je včasih težko razločiti, ker prehod med njimi ni diskreten, ampak zvezen. V takšnih primerih govorimo o [[nadkritično stanje snovi|nadkritičnem stanju snovi]]. [[Termodinamika|Termodinamsko stanje]], opredeljeno s temperaturo in pritiskom, pri katerem tri faze soobstojajo v termodinamskem ravnovesju, imenujemo [[trojna točka]]. Trojna točka vode, v kateri soobstojajo vodna para, tekoča voda in led, je pri temperaturi 273,16 K (0,01&nbsp;°C) in tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Najpogostejši primeri faz so trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje iste snovi, mnoge snovi pa imajo tudi več trdnih faz. Takšno je npr. [[železo]], ki ima pri različnih temperaturah in pritiskih različne kristalne strukture: α, β, γ in δ-železo. Manj znane faze so [[plazma (fizika)|plazma]], [[Bose-Einsteinov kondenzat]] in [[fermionski kondezat]]i ter [[paramagnetizem|paramagnetne]] in [[feromagnetizem|feromagnetne faze]] [[magnetizem|magnetnih snovi]]. Poleg trodimenzionalnih sistemov obstojajo tudi dvodimenzionalni sistemi, ki so zelo pomembni v [[biologija|biologiji]]. === Oksidacija in redukcija === {{Glavni|Redoks reakcija}} Pojem oksidacije in redukcije je povezan s sposobnostjo atoma, da odda in sprejme elektrone. Oksidacija je oddajenje elektronov, snov, ki elektrone oddaja, pa je reducent. Redukcija je sprejemanje elektronov, snov, ki sprejema elektrone, pa je oksidant. Značilna redoks reakcija je gorenje. Oksidacija in redukcija sta najbolje definirani s spremembo [[oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. === Kemijska vez === {{Glavni|Kemijska vez}} [[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|250px|Atomske in molekulske elektronske orbitale.]] Kemijska vez je pojem, ki je potreben za razumevanje, kako se [[atom]]i povezujejo v [[molekula|molekule]]. Kemijsko vez si najlaže predstavljamo kot večpolno ravnotežje med pozitivnimi naboji atomskih jeder in negativnimi naboji, ki nihajo okoli njih.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=55 visionlearning: Chemical Bonding by Anthony Carpi, Ph]</ref> Kemijska vez ni samo preprost privlak in odboj, ker je razpoložljivost elektrona, da se veže na drug atom, odvisna od energij in njihovih porazdelitev. Vzajemno delovanje teh vplivov je tisto, kar povezuje atome v molekule ali kristale. Za napovedovanje sestave in zgradbe večine preprostih molekul zadostujejo [[valenčna teorija vezi]], model odboja orbital valenčnih elektronskih parov (VSEPR) in koncept [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]]. Na podoben način se s [[fizika|klasično fiziko]] lahko predvidi zgradbo mnogih ionskih molekul. Za bolj zapletene spojine, na primer kovinske komplekse, valenčna teorija vezi odpove. Za takšne spojine so potrebni drugačni pristopi, ki temeljijo na principih kvantne kemije, npr. na teoriji molekularnih orbital. === Kemijska reakcija === {{Glavni|Kemijska reakcija}} Kemijska reakcija je pojem, ki je povezan s spremembo kemične snovi zaradi vzajemnega vpliva druge snovi ali ene od oblik [[energija|energije]]. Kemijska reakcija je lahko naravna ali umetna, izvedena v [[laboratorij]]u v laboratorijski posodi. Rezultat kemijske reakcije je lahko nastanek nove molekule, razpad molekule na dve ali več manjših molekul ali prerazporeditev atomov znotraj iste molekule ali med molekulami. V kemijski reakciji pride običajno do pretrganja starih in tvorbe novih kemijskih vezi. Najpogostejše reakcije so npr. [[oksidacija]], [[redukcija]], [[disociacija]], [[nevtralizacija]] itd. Kemijsko reakcijo lahko simbolično prikažemo s [[kemijska enačba|kemijsko enačbo]]. V nejedrskih reakcijah mora biti število atomov vseh elementov na obeh straneh enačbe enako. V jedrskih reakcijah mora biti enako tudi število subatomskih delcev, se pravi protonov, nevtronov in elektronov.<ref>[http://goldbook.iupac.org/C01034.html Chemical Reaction Equation]- IUPAC Goldbook</ref> Kemijska enačba, ki izpolnjuje navedene pogoje, je ''urejena''. Niz zaporednih osnovnih kemijskih reakcij, ki na koncu pripeljejo do reorganizacije kemjskih vezi, imenujemo [[reakcijski mehanizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=March Jerry |year=1985 |title=Advanced Organic Chemistry reactions, mechanisms and structure.|edition=3 |publisher=New York: John Wiley & Sons, inc. |isbn=0-471-85472-7 |cobiss=18194688 |pages=}} </ref> Kemijska reakcija poteka v več zaporednih korakih, ki imajo različne hitrosti, vmesni produkti pa so različno obstojni. Z reakcijskim mehanizmom lahko razložimo [[kemijska kinetika|kinetiko]] reakcije in relativno sestavo reakcijske zmesi. Za določanje oziroma predvidevanje reakcijskih mehanizmov velja nekaj izkustvenih pravil, na primer [[Woodward-Hoffmannova pravila|Woodward-Hoffmannovih pravil]]. Bolj stroga definicija kemijske reakcije pravi, da je to proces, katerega rezultat je vzajemna pretvorba kemičnih snovi.<ref>Gold Book [http://goldbook.iupac.org/C01033.html Chemical Reaction] IUPAC Goldbook</ref> Po tej definiciji so reakcije lahko osnovne ali stopenjske, definicija pa zajema tudi vzajemne pretvorbe [[izomerija|konformacijskih izomerov]]. === Energija === {{Glavni|Energija}} [[Slika:1D normal modes (280 kB).gif|thumb|275px||Fononi: normalne oblike širjenja nihanj v kristalih. Amplitude nihanj so zaradi boljše preglednosti močno povečane.]] V kemiji je energija lastnost snovi, ki je posledica njene atomske oziroma molekularne zgradbe, v katero spadajo molekularna geometrija ter elektronska in kristalna struktura. Med [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] pride do spremembe vsaj ene od teh struktur, zato pride tudi do spremembe energije snovi. Nekaj energije se lahko z [[reaktant]]ov prenese na okolico kot [[toplota]] ali [[svetloba]], tako da imajo [[produkt]]i reakcije manjšo energijo kot reaktanti. Takšne reakcije imenujemo [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]]. Reakcije, pri katerih je končno stanje energije višje od začetnega, imenujemo [[endotermna reakcija|endotermne reakcije]]. Kemijska reakcija se ne more začeti, dokler reaktanti ne dosežejo nekega energetskega praga, ki ga imenujemo [[aktivacijska energija]]. Hitrost kemijske reakcije pri neki temperaturi T je z [[aktivacijska energija|aktivacijsko energijo]] E povezana z Boltzmanovim populacijskim faktorjem e^-E/kT, ki je verjetnost, da ima molekula pri dani temperaturi energijo, ki je večja ali enaka aktivacijski energiji E. Ta eksponentna odvisnost je znana kot [[Arrheniusova enačba]]. Aktivacijska energija, ki je potrebna za začetek reakcije, je lahko dovedena v obliki svetlobe, toplote, električne energije ali mehanske energije v obliki [[ultrazvok]]a.<ref>Reilly, Michael. (2007). [http://www.newscientisttech.com/article/dn11427 Mechanical force induces chemical reaction], NewScientist.com news service, Reilly</ref> Z energijo je povezan pojem [[prosta energija|proste energije]], v katero je vključena tudi [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]], ki je zelo uporabna za napovedovanje izvedljivosti reakcije in določanje kemijskega ravnotežja. Reakcija je izvedljiva samo takrat, kadar je celotna sprememba [[Gibbsova prosta energija|Gibbsove proste energije]] negativna (ΔG≤0). Če je ΔG=0, pravimo, da je reakcija v ravnotežju. Možna energetska stanja elektronov, atomov in molekul so omejena in določena s pravili [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Za atome in molekule, ki so v višjih energetskih stanjih, pravimo, da so vzbujeni. Atomi in molekule v vzbujenih stanjih so praviloma bolj reaktivni, kar je še kako pomembno za začetek in potek kemijske reakcije. Od energije snovi in njene okolice je odvisna tudi [[faza snovi]]: če so medmolekularne sile takšne, da jih energija iz okolice ne more premagati, bo snov ostala v takšni fazi, v kakršni je. Primer: voda (H₂O) je pri sobni temperaturi tekoča, ker so njeno molekule povezane z dovolj močnimi [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]].<ref>[http://www.chem4kids.com/files/matter_changes.html Changing States of Matter] - Chemforkids.com</ref> Vodikov sulfid (H₂S), ki ima zelo podobno zgradbo molekule, je pri sobni temperaturi in standardnem pritisku plin, ker so interakcije med dipoli molekul šibke. Prenos energije z ene kemijske snovi na drugo je odvisen od velikosti [[kvant]]a energije, ki ga snov emitira. Prenos energije z ene snovi na drugo je običajno bolj enostaven zaradi [[fonon]]ov – kvantizirane vibracijske in rotacijske energije v sicer togi kristalni mreži. Fononi imajo mnogo manjšo energijo kot [[foton]]i, zato se med snovmi prenašajo laže kot fotoni in druge oblike energije elektronov. Primer: ultravijolično elektromagnetno sevanje se z ene snovi na drugo prenaša mnogo teže kot toplotna ali električna energija.<ref>IUPAC, »phonon«. Compendium of Chemical Terminology.</ref> Obstoj značilnih energetskih nivojev kemičnih snovi je uporaben za njihovo identifikacijo z analizo spektralnih črt, ki jo imenujemo [[spektralna analiza]]. V kemiji se najpogosteje uporabljajo infrardeča (IR) in mikrovalovna (MV) spektroskopija, [[jedrska magnetna resonanca]] (JMR) in elektronska spinska resonanca (ESR). Spektroskopija je uporabna tudi za ugotavljanje kemične sestave oddaljenih objektov, na primer [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]]. [[Slika:Emission spectrum-Fe.png|none|frame|Emisijski spekter železa.]] === Kemijski zakoni === {{Glavni|Kemijski zakon}} Kemijske reakcije se podrejajo določenim zakonom, med katerimi so najpomembnejši * [[Avogadrov zakon]] (1811), ki pravi, da enaki volumni [[idealni plin|idealnih plinov]] pri enaki temperaturi in pritisku vsebujejo enako število delcev. * [[Absorpcijski zakon|Beer-Lambertov zakon]], ki povezuje absorpcijo svetlobe z lastnostmi snovi, skozi katero potuje. * [[Boylov zakon]] (1662) - zveza med pritiskom in volumnom idealnega plina. * [[Charlesov zakon]] (1787) - zveza med temperaturo in volumnom idealnega plina. * [[Gay-Lussacov zakon]] (1809)- zveza med temperaturo in pritiskom idealnega plina. * [[Fickov zakon]] o [[difuzija|difuziji]]. * [[Henryjev zakon]] (1803), ki govori o [[parcialni tlak|parcialnih tlakih]] in [[topnost]]i plinov. * [[Hessov zakon]], ki pravi, da sprememba energije v kateremkoli fizikalnem ali kemijskem procesu ni odvisna od poti, po kateri proces poteka, ampak samo od začetnega in končnega stanja. * [[Zakon o ohranitvi energije]], ki je pripeljal do pomembnih pojmov [[kemijsko ravnotežje|kemijskega ravnotežja]], [[termodinamika|termodinamike]] in kemijske kinetike. * [[Zakon o ohranitvi mase]]; sodobna [[fizika]] trdi, da je masa pravzaprav konservirana energija in da sta masa in energija med seboj povezani. * [[Zakon o stalnih razmerjih]]. * [[Zakon o mnogokratnih razmerjih]]. * [[Raoultov zakon]] o [[parni tlak|parnih tlakih]] [[raztopina|idealnih raztopin]]. == Poddiscipline == Kemija je zaradi večje razdeljena na več logičnih poddisciplin. Nekatere poddiscipline se prekrivajo in dopolnujejo, večina pa se še naprej deli na množico specializiranih področij kemije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |title=The Canadian Encyclopedia: Chemistry Subdisciplines |accessdate=2009-03-28 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716090843/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001555 |url-status=dead }}</ref> * [[Analizna kemija]] z analiziranjem vzorcev snovi ugotavlja njeno kemično sestavo in zgradbo. * [[Biokemija]] preučuje kemikalije, kemijske reakcije in interakcije, ki se dogajajo v živih organizmih. Biokemija je tesno povezana z organsko in medicinsko kemijo, nevrokemijo ter molekularno biologijo in genetiko. * [[Anorganska kemija]] preučuje lastnosti in reakcije anorganskih spojin. Na mnogih področjih, predvsem na področju organskih kovinskih spojin, se kljub navidezni nezdružljivosti prekriva tudi z organsko kemijo. * [[Veda o materialih|Kemija materialov]] se ukvarja s pripravo, karakteriziranjem in razumevanjem snovi in preučevanjem njene uporabnosti. * [[Nevrokemija]] preučuje snovi, ki so povezane z živčnim sistemom, med katere spadajo transmiterji, peptidi, proteini, lipidi, sladkorji in nukleinske kisline, njihove vzajemne vplive in pravila, ki veljajo za vzpostavljanje, vzdrževanje in prilagajanje živčnega sistema. * [[Jedrska kemija]] preučuje nastajanje atomskih jeder iz subatomskih delcev. Obsežno področje jedrske kemije je jedrska transmutacija, ki preučuje pretvarjanje kemijskih elementov in njihovih izotopov v druge elemente, do katerega pride med jedrskimi reakcijami. * [[Organska kemija]] preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcijske mehanizme in reakcije organskih spojin. Organske spojine so vse spojine, katerih osnova je skelet ogljikovih atomov. * [[Fizikalna kemija]] preučuje fizikalne in druge temeljne osnove kemijskih sistemov in procesov, predvsem področje energije in dinamike teh procesov. Najpomembnejša področja fizikalne kemije so [[termodinamika|kemijska termodinamika]], [[kemijska kinetika]], [[elektrokemija]], [[statistična mehanika]] in [[spektroskopija]]. Fizikalna kemija se v mnogočem prekriva z [[molekularna fizika|molekularno fiziko]]. Povezana je s kvantno in teoretično kemijo, razlikuje pa se od [[kemijska fizika|kemijske fizike]]. * [[Teoretična kemija]] preučuje kemijo s temeljnim teoretičnim sklepanjem, običajno v okviru [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]]. Področje, ki se ukvarja s kvantno mehaniko, se imenuje [[kvantna kemija]]. Teoretična kemija se je zelo razvila po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi naglega razvoja računalnikov in računalniških programov. Teoretična kemija se na teoretičnem in eksperimentalnem področju prekriva s fiziko kondenzirane snovi in molekularno fiziko. == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} == Glej tudi == * [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) * [[periodni sistem elementov]] * [[seznam kemijskih spojin]] * [[seznam kemijskih vsebin]] * [[seznam kemikov]] * [[seznam slovenskih kemikov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kemija|Kemija}} * [http://www.kemija.org Slovenski kemijski portal Kemija.org] * [http://www.iupac.org Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC)] {{ikona en}} {{Področja kemije}} {{Naravoslovne znanosti}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Kemija|*]] {{normativna kontrola}} 1rr6bk0wdi8mxukv60bi13iekphs4kd 0 514 6216377 6050000 2024-05-14T11:09:11Z Arhfin0 201023 /* Literatura */ zatipkana beseda "geografija" wikitext text/x-wiki kan3hdnoi6dlc7kegung68hm879f4gq 0 4775 6215952 6215549 2024-05-13T12:08:00Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki qzqd154ee3aj4numxcpun5vn4ps7zrv 0 6213 6216033 5526556 2024-05-13T14:46:33Z 84.52.178.32 wikitext text/x-wiki hrb2ruqtofsr5f1yxbxdp3bh3g4iv2p 6216034 6216033 2024-05-13T14:46:55Z MathXplore 218623 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/84.52.178.32|84.52.178.32]] ([[Uporabniški pogovor:84.52.178.32|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika A09 (6216033): odstranitev vsebine brez pojasnila wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[File:Asklepios - Epidauros.jpg|thumb|right|220px|[[Eskulap]], bog medicine in zdravljenja v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Upodobitev njegove [[Eskulapova palica|s kačo ovite palice]] pogosto uporabljajo kot simbol medicine.]] '''Medicina''' je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju [[bolezen|bolezni]] in povrnitvi [[zdravje|zdravja]] ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo [[zdravnik]]ov. Za ''očeta medicine'' velja [[antična Grčija|starogrški]] [[filozof]] [[Hipokrat]], ki je skupaj z [[Klavdij Galen|Galenom]] postavil temelje za sodoben, racionalen pristop k zdravljenju.<ref>{{navedi revijo |author1=Grammaticos P.C. |author2=Diamantis A. |year=2008 |title=Useful known and unknown views of the father of modern medicine, Hippocrates and his teacher Democritus |journal=Hell J Nucl Med |volume=11 |issue=1 |pages=2-4 |pmid=18392218}}</ref> Po propadu [[Zahodnorimsko cesarstvo|Zahodnorimskega cesarstva]] in v [[srednji vek|srednjem veku]], ko je bil v [[Evropa|Evropi]] [[racionalizem]] v zatonu, so prevzeli vodilno vlogo v razvoju medicine [[muslimani]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], npr. [[Ibn Sina]], ki ga nekateri prav tako označujejo za ''očeta medicine'',<ref>{{navedi revijo |journal=Cas Lek Cesk |year=1980 |title=Otec lékarů Avicenna v nasí vede a kulture (980-1037) |author=Becka J. |volume=119 |issue=1 |pages=17–23 |language=cs|pmid=6989499}}</ref> [[Ibn Rušd]] in drugi. == Klinična praksa == === Diagnoza === {{glavni|Diagnoza}} Zdravnik mora pri [[bolnik]]u najprej ugotoviti, katero bolezen ima. To lahko naredi na različne načine. Temelj sta [[anamneza]] in [[klinični pregled]]. V anamnezi bolnika sprašuje o [[simptom]]ih (njegovih telesnih občutkih), pojavu težav, o boleznih staršev, o razvadah ([[kajenje]], pitje [[alkohol]]a, [[kava|kave]]), o [[vegetativna funkcija|vegetativih funkcijah]] (odvajanje blata, izločanje [[urin]]a). Nato opravi splošni in usmerjeni klinični pregled oz. telesni pregled. Lahko se odloči za [[laboratorijska preiskava|laboratorijske preiskave]] [[kri|krvi]] in/ali urina. Zdravnik lahko bolnika napoti tudi na [[slikovna preiskava|slikovne preiskave]] kot so [[RTG]], [[ultrazvok]], [[računalniška tomografija]] oz. [[CT]], [[magnetna resonanca]] oz. [[MRI]]. Sledi lahko še invazivna diagnostika, kamor spadajo [[endoskopija|endoskopske preiskave]]. Ko je postavljena [[delovna diagnoza]], začne zdravnik s prvimi ukrepi zdravljenja. Do dokončne diagnoze si pomaga s preiskavami. Končna diagnoza je lahko enaka delovni, lahko pa se razlikuje. === Operacija === [[Slika:Surgeons at Work.jpg|thumb|Kirurgi med operacijo]] Zdravljenje lahko vključuje zdravljenje z [[zdravila|zdravili]] ali [[operacija (medicina)|operacijo]]. Kirurgija je veja medicine, ki z operacijo ali rezanjem v [[telo]] odpravi vzrok bolezni. Danes je kirurgija tako napredovala, da [[kirurg]]i lahko popravijo ali zamenjajo [[Organ (biologija)|organe]], kot so [[ledvica|ledvice]] in [[srce]]. Operacije so lahko [[eksplorativna operacija (medicina)|eksplorativne]], [[elektivna operacija (medicina)|elektivne]], [[radikalna operacija (medicina)|radikalne]] ali [[paliativna operacija (medicina)|paliativne]]. Okrevanje po bolezni ali operaciji lahko traja nekaj ur ali pa več tednov. Marsikdaj je odvisno od tega, kako resna je bila bolezen in kako vpliva zdravljenje na telo. ==Veje medicine== Medicina je obširen pojem, zato je razdeljena na številne medicinske specializacije z nabori znanj, ki se med seboj dopolnjujejo. Običajno pri različnih fazah zdravljenja bolezni in poškodb sodeluje specializirano zdravstveno osebje z različnih področij, odvisno od organizacije zdravstvenega sistema. V grobem se deli na tri glavne veje:<ref>{{navedi splet| url=http://www.aboutmedicalschools.com/medicine/branches.asp |title=Branches of Medicine |work=Medical Schools |accessdate=30.1.2015}}</ref> * temeljne znanosti, o katerih se uči vsak zdravnik, so osnova za razumevanje zgradbe in delovanja organizma v odziv na različne notranje in zunanje dejavnike * medicinske specializacije * interdisciplinarna področja, ki združujejo različne druge specializacije === Temeljne medicinske znanosti === Nekatere osnovne medicinske vede, na primer [[anatomija]], imajo večtisočletno tradicijo v okviru medicine, druge pa so nastale v sodobnem času z napredkom [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[tehnika|tehnike]] nasploh, kar je omogočilo nove pristope do razumevanja delovanja človeškega organizma. Pogosto se prekrivajo med seboj. Nekatere temeljne znanosti so: * [[anatomija]]: študij fizične zgradbe organizma. [[Histologija]] in [[citologija]] sta podpodročji, ki se ukvarjata z mikroskopsko zgradbo (včasih obravnavani kot samostojni področji). * [[biokemija]]: študij kemičnih procesov v organizmu. * [[biomehanika]]: študij delovanja fizičnih komponent organizma s pristopom [[mehanika|mehanike]]. * [[biostatistika]]: aplikacija [[statistika|statistike]] na področje medicine v splošnem; nujna za načrtovanje, izvedbo in interpretacijo biomedicinskih raziskav. * [[biofizika]]: študij organizma s pristopom [[fizika|fizike]] in [[fizikalna kemija|fizikalne kemije]]. * [[embriologija]]: študij embrionalnega razvoja organizma. * [[endokrinologija]]: študij [[Endokrini sistem|endokrinega sistema]]. * [[epidemiologija]]: študij pojavnosti bolezni v [[populacija|populaciji]] (ne vključuje le [[epidemija|epidemij]]). * [[farmakologija]]: študij delovanja [[učinkovina|učinkovin]] na organizem. [[Toksikologija]] je podpodročje, ki se ukvarja posebej s kvarnim delovanjem škodljivih učinkovin ([[toksin]]ov). * [[fiziologija]]: študij delovanja organizma in regulatornih mehanizmov, ki ga uravnavajo. * [[genetika]]: študij genov in dedovanja * [[imunologija]]: študij [[imunski sistem|imunskega sistema]]. * [[mikrobiologija]]: študij [[mikroorganizem|mikroorganizmov]] in njihovih interakcij z drugimi organizmi. * [[molekularna biologija]]: študij delovanja bioloških sistemov na molekularni ravni, izhajajoč iz procesov [[Podvojevanje DNK|podvojevanja]], [[Prepisovanje (genetika)|prepisovanja]] in [[Prevajanje DNK|prevajanja]] dednega zapisa. * [[nevroznanost]]: študij delovanja [[živčevje|živčevja]]. * [[nutricionistika]] in [[dietetika]]: študij vpliva [[hrana|hrane]] na organizem; nutricionistika raziskuje teoretične osnove, dietetika pa se ukvarja praktičnim sestavljanjem optimalne prehrane za posameznika, ki pomaga vzdrževati zdravje, posebej pri [[presnova|presnovnih]] nepravilnostih, kot so [[sladkorna bolezen]] in [[alergija|alergije]]. * [[patologija]]: študij bolezenskih procesov v telesu, vključno z vzroki in potekom bolezni. * [[radiobiologija]]: študij delovanja [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]] na organizem. === Medicinske specializacije === Specializacije se delijo na dve glavni področji, [[interna medicina|interno medicino]] in [[kirurgija|kirurgijo]]. Prva se ukvarja z neoperativnimi terapijami, tradicionalno je razdeljena na ožja področja, specializirana za posamezne [[organ (biologija)|organe]] oz. [[organski sistem|organske sisteme]]. Kirurgija se ukvarja z [[operacija (medicina)|operativnimi]] posegi. Ločeno obravnavamo še diagnostične specializacije in različna interdisciplinarna področja, ki delujejo v podporo terapevtskim pristopom. ==== Interna medicina ==== Nekatere specializacije so: * [[dermatologija]] se ukvarja s [[koža|kožo]] in kožnimi obolenji ter tradicionalno tudi s [[spolno prenosljiva bolezen|spolno prenosljivimi boleznimi]] (''dermatovenerologija'') * [[gastroenterologija]] se ukvarja z zdravljenjem bolezni [[prebavni trakt|prebavnega trakta]]. * [[ginekologija]] se ukvarja z zdravjem ženskega reproduktivnega sistema, sorodno področje je še [[porodnišvo]], specializirana za [[nosečnost]] in [[porod]]. * [[nefrologija]] se ukvarja z zdravljenjem bolezni [[ledvica|ledvic]]. * [[nevrologija]] se ukvarja z motnjami v delovanju [[živčevje|živčevja]] - [[možgani|možganov]] in [[obkrajno živčevje|obkrajnega živčevja]]. * [[oftalmologija]] se ukvarja z zdravljenjem [[oko|očesnih]] bolezni. * [[onkologija]] se ukvarja z zdravljenjem [[Rak (bolezen)|raka]]. * [[ortopedija]] skrbi za [[hrbtenica|hrbtenico]], [[kost]]i, [[sklep]]e in [[mišica|mišice]]. * [[pulmologija]] se ukvarja z zdravljenjem [[pljuča|pljučnih]] bolezni. * [[radiologija]] uporablja [[ionizirajoče sevanje]] za diagnostiko in zdravljenje (radioterapija ali obsevanje). Drug način specializacije je po populacijah ljudi, ki jih področje obravnava. Specialisti se posvečajo celotnemu spektru zdravstvenih težav posameznikov. * [[družinska medicina]], znana tudi kot splošna medicina, predstavlja začetno stopnjo medicinske oskrbe; ime ponazarja vpetost v lokalno okolje, posebej družino. * [[geriatrija]] se ukvarja z zdravjem starostnikov. * [[medicina dela]] se ukvarja z zdravjem ljudi v delovnem okolju ([[poklicna bolezen|poklicnimi boleznimi]]) in ugotavljanju sposobnosti za delo. * [[pediatrija]] se ukvarja z zdravjem [[otrok]] in mladostnikov do 21. leta starosti; podpodročje [[neonatologija]] se ukvarja z [[Novorojenček|novorojenčki]] * [[športna medicina]] se ukvarja s poklicnimi in ljubiteljskimi športniki, od diagnoze fizičnih zmogljivosti do rehabilitacije po poškodbah. === Diagnostične specializacije === * [[laboratorijska diagnostika]] zajema širok spekter diagnostičnih tehnik, predvsem biokemijskih in histoloških, obsega tudi postopke za pridobivanje zanesljivih bioloških vzorcev. * [[nuklearna medicina]] uporablja [[Radioaktivni izotop|radioaktivne izotope]] kot označevalce (markerje), ki se vežejo na tarčno mesto in jih je mogoče zaznati izven telesa. * radiologija kot diagnostični pristop uporablja ultrazvok, magnetno resonanco in ionizirajoče sevanje za vpogled v notranjo zgradbo telesa. === Druge pomembnejše specializacije === * [[anesteziologija]] se posveča blaženju bolečin ob operacijah in po njih ter nadzorovanju vitalnih znakov bolnika, * [[kirurgija]], * [[dentalna medicina]] * [[psihiatrija]] se ukvarja z zdravljenjem [[duševna bolezen|duševnih bolezni]]. * [[urgentna medicina]]. === Interdisciplinarna področja === Podporna in sorodna področja, ki izboljšujejo kakovost zdravstvenega sistema ali ne sodelujejo pri samem zdravljenju. Nekatera med njimi so: * [[medicinska etika]] * [[medicinska informatika]] * [[sodna medicina]] ==Medicinska tehnologija== Moderna medicina uporablja veliko [[tehnologija|tehnoloških]] pripomočkov. Najnovejši razvoj vključuje telesne skenerje, ki uporabljajo [[Rentgenski žarki|rentgenske žarke]] ali [[ultrazvok]] (visokofrekvenčne zvočne valove), ki pokažejo notranjost človeškega telesa. Takšna oprema je temeljito spremenila medicino. Ena od uporabnih diagnostičnih tehnik je tudi [[scintigrafija]], ki pokaže ali ima bolnik [[tumor]] ali že tudi [[zasevek|zasevke]] tumorja. ==Zgodovina medicine== Od pradavnih časov so ljudje iskali načine, kako bi najbolje pozdravili svoje bolezni. Prvi ljudje so [[vera|verovali]], da je bolezen božja kazen. Verovali so tudi, da jih lahko ozdravita [[duhovnik]] in [[čarovnik]]. V [[stara Grčija|stari Grčiji]] so ljudje obiskovali [[tempelj|templje]], kadar so bili bolni, in [[darovanje|darovali]] živali grškemu bogu zdravilstva [[Asklepij]]u. Pili so tudi zdravilne vode, se v njih kopali in opravljali stroge [[dieta|diete]] v upanju, da bodo ozdraveli. V 5. stoletju pr. n. št. je grški zdravnik Hipokrat izjavil, da je [[narava]] tista, ki povzroči in pozdravi bolezen, in ne [[magija]]. Hipokrata so slavili kot »očeta medicine«. On in njegovi nasledniki so postavili [[zahodni svet|zahodno]] medicino na trdne znanstvene temelje. Znanstveniki, kot [[Andreas Vesalius|Vesalius]] (1514-1564), so začeli proučevati telesa mrtvih ljudi, da bi zvedeli kaj več o boleznih in kako jih zdraviti. ==Zdravilne rastline== Tisočletja so ljudje uporabljali za zdravljenje [[zelišče|zelišča]] in druge [[rastline]]. [[Zeliščarstvo|Zeliščarji]] so sestavljali sezname rastlin in pisali o njihovi uporabi. Tudi [[menih]]i so bili znani po svojem poznavanju zelišč. Prvi [[farmacija|farmacevti]], imenovali so se apotekarji, so uporabljali zelišča za izdelovanje napojev ali zdravil. V [[renesansa|renesančni]] [[Evropa|Evropi]] so mnoge zeliščarke obtožili [[čarovništvo|čarovništva]]. Mnogi ljudje se zdaj vračajo k zeliščem kot naravnemu načinu zdravljenja bolezni. ==Alternativna medicina== Sem sodijo [[akupunktura]], [[aromaterapija]] in [[homeopatija]] in razne druge prakse, ki ne sodijo k uradni medicini, ker niso preverljive z znanstveno metodo (ali celo v nasprotju z njo). ===Celostni pristop=== Osnovno [[načelo]] celostnega pristopa (angl. »Holistic medicine«) je upoštevanje vseh treh razsežnosti človeka, ki so [[telo]], [[duša]] in [[duh]]. Po tem načelu naj se ne bi zdravilo samo obolelega dela telesa (organa, uda), ampak naj bi se gledalo na človeka kot celoto. Znana praksa omenjenga pristopa je, da naj bi se tudi prek pogovora s pacientom poskušalo priti do globljega vzroka njegovih težav (bolezni) in ga »celostno« odpraviti. ==Viri== {{opombe|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikislovar|medicina|Medicina}} {{kategorija v Zbirki|Medicine}} * [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ PubMed] - baza znanstvene literature s področja medicine in sorodnih [[Kategorija:Zdravstvo]] [[Kategorija:Naravoslovje]] [[Kategorija:Medicina|*]] {{normativna kontrola}} e06f6h7413pvadt2geot0elzi5j5tgm 5 6749 6216142 6215931 2024-05-13T18:27:20Z Upwinxp 126544 /* Simboli za datume rojstev in smrti */ za 1 in 3 wikitext text/x-wiki aiqssh8y0f9w7t7x7i0qkm0mffkkc5k 0 6772 6216093 6212701 2024-05-13T17:11:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 2fy96ujnm52k2yn4q5szfhf7h8foupp 0 9072 6216333 6209777 2024-05-14T08:22:20Z 188.196.168.203 je tako kot zemlja wikitext text/x-wiki if0jjgep8z4pkstrof6000luc70jzho 6216338 6216333 2024-05-14T08:31:54Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/188.196.168.203|188.196.168.203]] ([[User talk:188.196.168.203|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:HenrikBaun|HenrikBaun]] wikitext text/x-wiki {{zapomen|priobalni nočni veter|burin}}''za priimek glej [[Burja (priimek)]]''{{Vetrovi Jadrana}} [[Slika:Burja.jpg|thumb|300px|Od burje nagnjena drevesa na [[Kras (področje)|Krasu]]]] '''Búrja''' ({{jezik-it| bora}}, {{jezik-hr|bura}}, {{jezik-en|bora}}; izhaja iz {{jezik-el2|borea}}: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni [[veter]], ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Čeprav pojav burje poznajo na večini celin, je verjetno najbolje raziskano območje burje prav v naši bližini, na [[Jadran]]u. V [[slovenija|Sloveniji]] piha burja na Primorskem jugovzhodno (JV), vzhodno (V) in severovzhodno (SV) od visokih [[Dinarsko gorovje|dinarskih planot]], kjer je tudi najbolj pogosto zastopan veter. Pri samem pojavu burje moramo že v začetku ločiti med lokalno ''burjo'', ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi ravniki in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je toplejši zrak z manjšo gostoto (tako nastale vetrove imenujemo katabatični vetrovi in dosegajo hitrosti do 20&nbsp;m/s), in burjo kot bolj obsežnim pojavom. == Sinoptični pogoji pri nastanku burje== Ta sunkoviti severovzhodnik delimo glede na nastanek in njegove splošne značilnosti. Tako poznamo [[ciklon]]alni in [[anticiklon]]alni tip burje, ki se ne loči zgolj po nastanku, temveč tudi po tem, kakšno [[vreme]] s seboj prinaša. '''Anticiklonalna burja''' se pojavi v primeru, ko imamo nad [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]] območje visokega zračnega pritiska — anticiklon. Visok pritisk potiska hladen zrak iz notranjosti čez hribovja v nižine oziroma obalne predele. Veter je v tem primeru suh, temperatura večinoma nizka, nebo je vedro in brez oblakov, le na robovih [[gorovje|gorovij]], s katerih se burja spušča, opazimo oblačne kape (v Vipavski dolini t. i. pojav zastave). Pojav zastave nastopi zato, ker se zrak, ki se spušča, adiabatno segreva, kar vpliva na [[temperatura|temperaturo]] nastanka oblakov in zato oblačnosti ne vidimo med spuščanjem. Oblačnost je moč opaziti samo na vrhu [[hrib]]a, pod njim pa se razprostira jasna dolina oziroma [[obala]]. Kapa se pojavlja zlasti nad [[Nanos]]om, [[Učka|Učko]], [[Velebit]]om, [[Kamnešica|Kamešnico]], [[Biokovo|Biokovim]] in [[Orjen]]om. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Najpogosteje piha popoldan, največjo moč pa navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem; takrat včasih celo preneha pihati. Poimenovanje anticiklonalne burje se rahlo razlikuje med viri in državami; tako lahko ta pojav najdemo tudi pod imenom jasna burja (''clear bora'') ali ''bora chiara'' na območjih, ki so pod vplivom italijanščine. '''Ciklonalna burja''' nastopi, ko je ciklon (območje nizkega [[zračni tlak|zračnega pritiska]]) na južnem Jadranu oziroma v okolici Jadrana. To območje želi burja zapolniti in tako zapiha iz notranjosti proti nižinskim, obalnim delom. V tem primeru veter s seboj prinaša oblake in slabo vreme (velikokrat prihaja do obilnega [[dež]]evja ali redkeje sneženja). Burjo pa lahko ločimo tudi po tem, kako piha skozi [[troposfera|troposfero]]. V primeru, ko piha skozi vso troposfero, se imenuje globoka burja (''deep bora''), če pa je v gibanje vključen le spodnji del troposfere, govorimo o plitki burji (''shallow bora''). Po dosedanjih raziskavah se zdi, da globoka burja v povprečju ne dosega tako velikih hitrosti kot jih njena plitkejša sestra. Prav tako kot za anticiklonalno burjo poznamo tudi za ciklonalno več različnih imen, v literaturi jo lahko zapazimo kot temno burjo (''black bora'') oziroma kot ''bora scura''. Prehod ene vrste burje v drugo je zelo pogost. Anticiklonalna burja piha vzdolž celotne Jadranske obale, ciklonalna pa naenkrat samo v enem predelu Jadrana. Burja slabi z oddaljevanjem od vzhodne Jadranske obale proti sredini Jadranskega morja. == Dinamika burje == Pojav burje se velikokrat razlaga kot katabatični pobočni veter. Če bi v primeru burje šlo za zgoraj omenjeni pobočni veter, bi bila zgodba o njenem nastanku zelo podobna naslednjim vrsticam. Na začetku je hladen zrak na vrhu hriba, ker pa je veliko težji od okoliškega zraku in ker je v dolini še veliko topleje, ga razlika v [[gostota|gostoti]] sili v padanje proti dolini. Na poti proti dolini ta zrak stalno pospešuje in se segreva, dokler se njegova temperatura ne izenači s temperaturo okoliškega. Ta princip deluje odlično za veter, ki je precej lokalno omejen, ter za hitrosti, ki ne presegajo 20&nbsp;m/s, kar pa za burjo ni značilno. V primeru burje na Jadranu ta pojav zajame velik del obale in ni zgolj lokaliziran pojav. Še bolj gre na navzkriž takemu načinu razumevanja tudi dejstvo, da osnova katabatičnega razumevanja vetrov zahteva direktno povezavo temperaturnega [[gradient]]a s hitrostjo, ki jo lahko tak veter doseže. To pomeni, da bi potrebovali za doseganje hitrosti burje nad 20&nbsp;m/s temperaturne razlike velikostnega reda nad 20&nbsp;°C med zrakom na vrhu hriba in dolino, v katero se le-ta spušča. Zaradi vseh teh dejstev, se poskuša pojav burje razložiti primerneje in podrobneje.<ref>''Cooperative Program for Operational Meteorology, Education and Training'' http://www.meted.ucar.edu/mesoprim/mtnwave/</ref> == Kje se burja pojavlja? == Burja ni avtohton pojav na [[Balkan]]u, temveč je dodobra razsejana po celem svetu. Najdemo jo lahko v: [[File:Novorossiysk, 1997.jpg|thumb|Po katastrofi z burjo, Novorosijsk, Rusija, 1997]] * Južni Kaliforniji, * Zahodnih delih Andov, * Avstriji, * Islandiji, * Nova Zelandiji, * Sumatri, * Japonski, * Indoneziji, * Rusiji <ref>[http://www.mikhailvydrenkov.ru/index.html Bora event scientist and author]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>., * Velikem skalnatem gorovju, * Na Jadranu ... Burja je v splošnem najmočnejša na [[Velebit]]u. Ta obalna gorska veriga, ki meri v dolžino 145 kilometrov, predstavlja ogromen vremenski in podnebni razkorak med ostro kontinentalno klimo v notranjosti, za katero so značilne velike dnevne / nočne temperaturne razlike skozi celo leto, in jadransko obalo z mediteranskim podnebjem. Burja nastane, ker ti dve deljeni masi težita k izenačenju. Jadranje med burjo je lahko zahtevno in terja previdnost ter dobro pripravljeno ladjo in posadko. Za burjo so značilni kratki, visoki valovi, zaradi česar je navigacija težavna. Majhne kapljice, ki nastanejo zaradi vetra, tvorijo tako imenovani ''morski dim'', ki znatno zmanjša vidljivost. Izkušeni pomorščaki imajo pregovor: »Ko burja jadra, ti ne jadraj!«<ref>{{Navedi knjigo|title=Pučke izreke o vremenu|last=Čelan Gaganić|first=Ante|publisher=Hrvatsko kulturno društvo Napredak|year=2007|isbn=978-953-6541-42-3|location=Split|page=15|cobiss=}}</ref> Jadranje je lahko zelo nevarno za neizkušenega navigatorja v Veleibitskem kanalu, ker lahko veter nastane nenadoma na jasen in miren dan in povzroči večje težave, ki pogosto vplivajo tudi na cestni promet. V bližini mest Senj, [[Stara Novalja]], [[Karlobag]] in južni portal [[Predor Sveti Rok|predora Sveti Rok]] na Hrvaškem lahko doseže hitrost do 220 kilometrov na uro. 21. decembra 1998 je bil na mostu Maslenica (severno od [[Zadar|Zadra]]) izmerjen sunek z rekordno hitrostjo 248 kilometrov na uro<ref>A. Bajić, B. Peroš, V. Vučetić, Z. Žibrat, Wind load - a meteorological basis for Croatian standards, GRAĐEVINAR 53 (2001), page 501, (in Croatian); http://hrcak.srce.hr/file/18613</ref>. Med 22. in 25. decembrom 2003 je bila na avtocesti A1 pri tunelu Sveti Rok izmerjena rekordna hitrost 304 kilometrov na uro.{{Navedi vir}} Februarja 2012 je med vzhodnoevropskim hladnim valom obalni pas v Senju zamrznil, nastali pa so snežni zameti, ko je burja s hitrostjo 150&nbsp;km/h povzročila znižanje temperature na -14&nbsp;°C ter valove, visoke do 7 metrov. Trgala je drevesa iz tal in odnašala strehe.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/pogledajte-kako-je-jucer-bilo-u-senju-bura-nosi-sve-pred-sobom-dize-cak-i-krovove/598037.aspx|title=Pogledajte kako je jučer bilo u Senju: Bura nosi sve pred sobom, diže čak i krovove!|accessdate=2018-08-03|language=hr}}</ref> Na otoku Pagu je iz morja metala ribe, v mnogih obalnih mestih pa je zamrznil vodovod.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24sata.hr/news/karlobag-odsjecen-a-u-senju-bura-cupa-krovove-i-nosi-cigle-252881|title=Bura izbacuje ribu na obalu, u riječkoj bolnici selili pacijente|accessdate=2018-08-03|language=hr}}</ref> == Posledice burje in burja na Slovenskem == [[Slika:Kraška burja-Valvasor.jpg|thumb|right|Burja na [[Kras]]u iz knjige [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'', 17. stoletje.]] Burja v Sloveniji piha predvsem na [[Primorska|Primorskem]]. Ta severovzhodni veter se v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] po pobočjih Gore, [[Čaven|Čavna]] in Nanosa v sunkih spušča v dolino. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja tu kar 42 dni na leto. Najmočnejši sunki presegajo hitrost 200&nbsp;km/h, na Obali pa so v povprečju za 50&nbsp;km/h šibkejši. Veter velikokrat povzroči veliko škodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem življenju. Že v načinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hiše so zgrajene tako, da kažejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hiši vidimo kamenje, ki dodatno obtežuje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je [[pomlad]]no popravljanje streh nekaj povsem običajnega. Promet se že v burji, ki komaj presega 100&nbsp;km/h, odvija počasi, za tovorna vozila s ponjavami pa velja, da v teh primerih ne bi smela voziti, saj jih burja zaradi njihove velike bočne površine z lahkoto prevrne. Škoda, ki jo burja povzroča na naravnem in kulturnem rastju, je zelo različna. Burja prinaša večinoma suho vreme in tla zaradi svojega značaja še dodatno posuši. Večina rastlin v Vipavski dolini raste zaradi burje postrani, v [[sadovnjak]]ih pa predstavlja grožnjo predvsem spomladi, saj lahko otrese cvetove in tako uniči pridelek. Opazni so tudi izjemni vplivi [[deflacija|deflacije]] in [[akumulacija|akumulacije]], saj veter odnaša velike količine zemlje v sušnih mesecih in snega v [[zima|zimskih]]. Tako nastajajo na določenih mestih veliki zameti. Burja pa ne vpliva le na potek življenja v današnjem času, ampak je pomagala krojiti tudi [[zgodovina|zgodovino]]. [[Legenda]] pravi, da je usodno vplivala na razplet bitke med vojskama rimskega cesarja [[Teodozij I.|Teodozija]] in njegovega nasprotnika Evgenija, ki je potekala 5. in 6. septembra leta 394 ([[bitka pri Mrzli reki]]), saj je zaradi položaja bitke obračala puščice Evgenijevim vojakom, ki so bili tako v izjemno slabem položaju in bitko posledično tudi izgubili. Zmaga Teodozija je takrat pomenila dokončno zmago [[krščanstvo|krščanstva]] v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in priznanje le-tega kot državne vere. == Zanimivosti in rekordi == Izmerjene najvišje vrednosti hitrosti vetra na posameznih predelih Jadranske obale:{{cn}} * Nova Gorica (Šempas): 301,2&nbsp;km/h (1. november 2010). * Makarska: 250,2&nbsp;km/h (26. januar 1996), * Trst: 205,5&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Krk: 248,4&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Split: 174,6&nbsp;km/h (29. oktober 1994), * Črna Gora: 154,4&nbsp;km/h (5. januar 1978). == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Enciklopedija Jugoslavije - IV svezak, drugo izdanje, Jugoslavenski leksikografski zavod, 1986. *Članek v izdaji Tellus (2009), 61A, 1-16 ==Zunanje povezave == {{Commons category|Bora (wind)}} *[http://1yachtua.com/Medit-marinas/Mediterranean_Sailing/mediterranean_winds.shtm Local Mediterranean winds] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070922205911/http://www.1yachtua.com/medit-marinas/Mediterranean_Sailing/mediterranean_winds.shtm |date=22 September 2007 }} *[http://ggweather.com/winds.html Name of Winds] *[https://www.total-croatia.com/weather-in-croatia/#bura-jugo-winds The famous winds of Croatia: bura and jugo] *[https://web.archive.org/web/20081119091913/http://www.linteditoriale.com/schede/bora.html Il Libro della Bora (In Italian. Eng: The Book of Bora)] *{{YouTube|BnGMCGIHVFU|Extreme Hurricane Force Bora – Croatia – 5 March 2015}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vetrovi]] 9pk2d9ch53nvt3sx1b5bec4fkaxd1m5 0 9232 6215992 5678091 2024-05-13T13:52:07Z 146.212.14.107 Nic wikitext text/x-wiki ejnbvvqxwul4tintm4rowx790bip4hv 6215993 6215992 2024-05-13T13:52:33Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/146.212.14.107|146.212.14.107]] ([[User talk:146.212.14.107|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki '''Ares''' je bil v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]] [[vojna|vojne]] in bojnega polja. V [[Rimska mitologija|rimski mitologiji]] je njegov »dvojnik« [[Mars (bog)|Mars]], čeprav je med njima veliko razlik. Aresovi simboli so čelada, bakla, pes in jastreb. [[Slika:Tivoli-villaadriana02.jpg|thumb|right|250px|Ares, villa Hadriana, Tivoli]] Njegova praprastara starša sta ''[[Uran (mitologija)|Uran]]'' (moško utelešenje neba) in ''[[Gaja]]'' (žensko utelešenje Zemlje). Njegova prastara starša sta [[Kronos]], [[Titan (mitologija)|titan]], »zadolžen« za [[čas]] in [[Rea]], titanka, »zadolžena« za materinstvo. Njegova starša sta [[Zevs]], bog [[nebo|neba]] in [[kralj]] bogov in [[Hera]], boginja zakona in družine ter kraljica bogov. Med brati in sestrami so [[Hefajst]], bog ognja in kovaštva, [[Ejlejntija]], boginja poroda, [[Heba]], boginja mladosti in številni polbratje ter polsestre po očetovi in materini strani. Imel je mnogo ženskih in moških ljubimcev, med njimi: [[Afrodita|Afrodito]], boginjo lepote in ljubezni, [[Eos]], boginjo jutranje zore, [[Erida (mitologija)|Erido]], boginjo prepira in razdora ter množico smrtnikov ženskega in moškega spola. Med njegovimi potomci so: [[Dejmos]], bog groze, [[Fobos]], bog strahu, [[Enialis]], bog boja, [[Eros]], bog ljubezni in številni smrtniki. [[Slika:Ares MK1888.png|thumb|left|250px|Ares]] Njegovi zavezniki so bili: [[Had]], vladar podzemlja, [[Ker]], boginja nasilne smrti, [[Ate]], boginja zaslepljenosti, Dejmos, bog groze, [[Fobos]], bog boja. Njegovi podložniki: [[Fobos]], [[Erida]] ki je bila tudi najbolj zvesta, in Dejmos Medtem ko je [[Atena]], boginja modrosti in vojne zvijače, »pristojna« za herojsko plat vojne, je Ares temačen bog. Je agresiven, krut, neusmiljen in željan krvi. Večkat se je aktivno vmešal v boj in pošiljal nesrečne smrtnike v smrt. Veliko veselje so mu povzročali spor, plenjenje, potoki krvi in zvok orožja. Je poosebljenje moškosti, kakor so jo dojemali antični Grki. Med [[Trojanska vojna|trojansko vojno]] se je boril na strani Trojancev. Bil je ranjen, vendar ga je [[Asklepij]] pozdravil. Med ostalimi prebivalci [[Olimp]]a je bil nepriljubljen, celo njegov oče Zevs ga je zaničeval. == V umetnosti == * Kipi ** [[Bertel Thorvaldsen|Thorvaldsen]] (1809/1811) ** [[Antonio Canova|Canova]] (1816) * Slike ** [[Sandro Botticelli|Botticelli]] (1476/1478) ** [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]] (1578) ** [[Peter Paul Rubens|Rubens]] (1625) ** [[Rembrandt]] (1655) ** [[Diego Velázquez|Velázquez]] (1640/1658) ** [[Lovis Corinth|Corinth]] (1910) == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi vojne]] {{normativna kontrola}} 2pwjpu5ublyjf50zgiijfmwmvp6yump 0 9345 6216237 6193505 2024-05-13T23:17:09Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* V */ wikitext text/x-wiki 6cwv0q6vyn8wernehnu3jp97fe0yvil 0 9471 6216057 6215807 2024-05-13T15:30:19Z Blueginger2 186889 /* Spominki */ ref wikitext text/x-wiki slqxgv98pzxz55ay0evvswpgaw7xk6h 6216061 6216057 2024-05-13T15:39:00Z Blueginger2 186889 /* Spominki */ ref wikitext text/x-wiki 4h74bdcqpfm9uin7aqekzxdfdpzltnp 6216325 6216061 2024-05-14T07:50:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki pia8ca2x99blq9c13hu4a3g43rddm0e 0 10199 6216288 6207078 2024-05-14T06:10:56Z 2001:1470:F62B:EE:2112:1912:BBC6:40DC /* Značilnosti * wikitext text/x-wiki csbarnwtlgwumkxvm7sqew41jjqo2w2 6216292 6216288 2024-05-14T06:16:58Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F62B:EE:2112:1912:BBC6:40DC|2001:1470:F62B:EE:2112:1912:BBC6:40DC]] ([[User talk:2001:1470:F62B:EE:2112:1912:BBC6:40DC|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] wikitext text/x-wiki {{popravi}} {{Drugipomeni4|vremenskem pojavu|vojaško letalo|Panavia Tornado}} [[Slika:Tornade003.jpg|thumb|200px|right|Tipični tornado]] '''Tornado''' je močan [[nevihta|nevihtni]] [[veter]], za katerega je značilen [[vrtinec|vrtinčasti]] [[oblak]] v obliki [[dimnik]]a. [[Beseda]] »tornado« prihaja iz [[španščina|španskega]] ali [[portugalščina|portugalskega]] [[glagol]]a ''tornador'', ki pomeni »obračati, vrteti«. Pojavi se lahko v [[nevihta]]h po vsem svetu, čeprav se najbolj pogosto pojavlja na [[Ameriški Srednji Zahod|ameriškem Srednjem Zahodu]] in [[Ameriški Jug|Jugu]], še posebej med [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] in [[Apalači]]. Moč tornada izražamo z [[Fujitova lestvica|Fujitovo lestvico]], ki ima stopnje od F1, ki povzroči manjšo škodo, do F5, ki izbriše z obličja [[Zemlja|Zemlje]], vse kar je na njegovi poti. == Značilnosti == [[Slika:Trombe.jpg|thumb|250px|right|Vodna tromba]] Tornadi so lijakasti zračni vrtinci, ki se raztezajo od tal do nevihtnega oblaka. Njihov premer je po navadi nekaj 10 m, izjemoma pa so lahko veliki tudi nekaj 100 m. Ohranijo se samo nekaj minut, najmočnejši pa se lahko ohranijo tudi nekaj ur. V tem času prepotujejo nekaj km, v izjemnih primerih pa tudi 100 km in več. Gibljejo se relativno hitro, tj. s hitrostimi okoli 55&nbsp;km/h. Največja zabeležena hitrost je kar 240&nbsp;km/h, medtem ko lahko vetrovi v notranjosti vrtinca dosežejo hitrosti preko 500&nbsp;km/h. Tornadi najpogosteje nastajajo nad kopnim. V primeru da nastanejo tornadi nad morjem ali pa nad jezerom, jih imenujemo vodne ''trombe''. Največje možnosti za nastanek imajo tornadi nad obširnim ravninskim območjem Združenih držav Amerike, ki se razteza od Mehiškega zaliva do meje s Kanado. Dosti jih srečujemo tudi v Avstraliji, nekaj pa jih lahko zasledimo tudi v Evropi in drugih delih sveta. V Nemčiji opazijo približno deset tornadov na leto. [[Tornado od Novega Sveta pri Hotedršici do Tomišlja|Zadnji zabeležen tornado v Sloveniji]] je bil leta 1986 na Notranjskem v okolici Hotedršice. Hitrost vetra v tem tornadu je bila 216&nbsp;km/h. Ob hrvaškem primorju pa velikokrat nastanejo vodne trombe. Tornadi povzročijo tudi kar precejšnjo materialno škodo. V ZDA so v obdobju od 1985 do leta 2004 povzročili 65 milijard dolarjev škode, kar je povprečno 3,25 milijarde dolarjev letno. Tam letno zabeležijo okoli 800 tornadov. Leta 2003 so v času med 2. in 11. majem v 19 zveznih državah zabeležili kar 430 tornadov, leta 1974 pa je po ZDA v 12 urah divjalo kar 148 tornadov. ; Druge oblike tornada * Vodna tromba * Prašni vrtinec == Nastanek tornadov == Nastanek tornadov je močno povezan z nastankom nevihtnih supercelic. To so precej veliki nevihtni oblaki, ki jim pravimo [[Kumulonimbus|kumulonimbusi]], ki segajo kar 15&nbsp;km visoko. Vrtijo se okoli navpične osi, zrak v njihovem središču pa se vrtinči in dviga. Idealne razmere za nastanek supercelic so nad že prej omenjenimi ravninskimi območji ZDA. Ta območja se imenujejo Tornado Alley. Supercelice nastajajo ob srečanju toplega, vlažnega zraka iz mehiškega zaliva, ki pri tleh priteka od juga proti severu, in hladnega, suhega zraka, ki v višinah priteka preko Skalnega gorovja z zahoda. Supercelica nastane iz običajne celice s kumulonimbusom takrat, ko hladen vzdolnik, ki nastane zaradi padavin v nevihti, povzroči, da se suh, hladen zrak iz višin premeša z vlažnim, toplim zrakom pri tleh. Posledica tega je, da se smer in velikost hitrosti vetra spreminjata z višino, kar imenujemo vetrovno striženje v navpični smeri. To povzroči vrtinčnost v vodoravni smeri. Ker pa skozi središče nevihtne celice vedno poteka dviganje zračnih mas oz. vzgornik, se prvotna vodoravna vrtinčnost obrne v navpično, kar poveča vrtenje celotnega osredjega območja supercelice – mezociklona. ;Prvi mehanizem nastanka tornada Tu je najpomembnejša vzpostavitev kroženja zračnih mas pri tleh in nastane zaradi vetrov v različnih smereh, lahko pa tudi kot posledica krajevnih padavin pod nevihtno celico. Te nad tlemi ustvarijo krajevno znižanje tlaka. To povzroči kroženje zračnih mas pri tleh na velikem, šibkem območju. Zaradi viskoznega trenja med zračnimi masami prične zrak nad tlemi pihati prečno na izobare v smeri proti nižjemu tlaku in ne več vzdolž izobar. Zaradi tega se začnejo zračne mase stekati na vedno manjše območje v obliki šibkega vrtinca. Posledica tega je, da začnejo zračne mase hitreje krožiti. Če se ta vrtinec združi z močnim vzgornikom nevihtne celice, nastane tornado. Kadar se vrti tudi mezociklon oziroma središče nevihtne celice, so hitrosti vetra v tornadu večje. Tornadi prvega mehanizma so precej vitki in visoki. Ponavadi nastajajo tam, kjer je oblak precej visoko, tako da ne pride do neposredne interakcije med tlemi in oblaki. Tornado prvega mehanizma lahko nastane tudi v primeru, da se nevihtna celica sploh ne vrti. Tako nastajajo predvsem vodne trombe. ;Drugi mehanizem nastanka tornada Pri tem mehanizmu je najpomembnejše za nastanek tornada vrtenje nevihtne supercelice, ki nastane pod vplivom močnih strižnih vetrov v višinah. To je vzrok za krajevno znižanje tlaka v središču zgornje plasti supercelice. To zagotovi kroženje zračnih mas s premerom od 10 do 20&nbsp;km. Zaradi viskoznosti zraka se vrtenje prenaši iz višjih plasti navzdol. Osrednji krožeči stolpec se lahko razteza tudi pod oblake, kar imenujemo oblačni zid. Če je oblak zelo blizu tlom, začne prihajati do izraza vpliv trenja s tlemi. Zaradi tega se začne zrak stekati proti središču vrtinca in se hkrati vrtinčiti. Ko se tak vrtinec dotakne tal, nastane tornado. Zaradi močno znižanega tlaka se v središču vrtinca in znotraj celotnega vrtečega se stolpca supercelice zrak dviga. Tlak znotraj vrtinca je lahko od 200 do 250 milibarov nižji od tlaka v okolici. Takšne razlike v zračnem tlaku lahko povzročijo eksplozije hiš. Ker so tornadi precej široki, se velikokrat razcepijo na več manjših tornadov okoli glavnega tornada. Obstanejo kar dolgo časa, kako uro, najmočnejši pa tudi nekaj ur in prepotujejo lahko do 100&nbsp;km. So zelo nizki in precej široki. == Moč tornada == Profesor T. Theodore Fujita, priznan strokovnjak s področja raziskovanja tornadov, je v poznih 60. letih, sestavil petstopenjsko lestvico za razvrstitev tornadov na podlagi hitrosti vetra ter škode, ki jo povzročijo. Po njem je lestvica tudi dobila ime. Ima tri kategorije: * '''šibki''' (F1) * '''močni''' (F2, F3) * '''uničujoči''' (F4, F5) ==Galerija== <gallery> File:Seymour Texas Tornado.jpg|Tornado v bližini mesta [[Seymour, Teksas]], aprila 1979. File:Roanoke tornado.jpg|Tornado jakosti F4 pri [[Roanoke, Illinois]], 13. julija 2004. File:Union City Oklahoma Tornado (mature).jpg| Dozorelo stanje tornada, ki je zadel mesto [[Union City, Oklahoma]], 24. maja 1973. File:Tornadic classic supercell radar.gif|Radarska slika klasične tornadne supercelice v bližini mesta [[Oklahoma City, Oklahoma]], 3. maja 1999. File:F5 tornado Elie Manitoba 2007.jpg|Tornado jakosti F5 se bliža naselju [[Elie, Manitoba]], 22. junija 2007. File:Occluded mesocyclone tornado5 - NOAA.jpg|Tornado, južno od kraja [[Anadarko, Oklahoma]], 3. maja 1999. File:NorthSeaTornadoEF0.jpg| Redek tornado jakosti F0 v končni fazi nad severnim morjem v bližini Vrångö, Švedska, 17. julija 2011. File:A tornado damaged home in Forney, Texas.jpg|Domovanje, ki ga je porušil tornado jakosti F3 v Forneyu, Texas. </gallery> == Zunanje povezave == {{Wikislovar|tornado|Tornado}} {{Zbirka|tornado|Tornado}} * [http://www.ncdc.noaa.gov/stormevents/ Baza podatkov NOAA o nevihtah od 1950 do danes] * [http://www.essl.org/ESWD Evropska baza podatkov o neurjih] * [http://celebrating200years.noaa.gov/breakthroughs/tornadowarnings/welcome.html Odkrivanje tornadov in opozorila] * [http://www.ejssm.org/ Electroniska revijo meteorologije resnih neviht] * [http://www.nssl.noaa.gov/edu/safety/tornadoguide.html Priročnik NOAA za pripravo na tornado] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120719184833/http://www.nssl.noaa.gov/edu/safety/tornadoguide.html |date=2012-07-19 }} * [http://www.tornadohistoryproject.com/ Projekt zgodovine tornadov - zemplevidi in statistika od 1950 do danes] * [http://scitation.aip.org/content/aip/magazine/physicstoday/article/67/9/10.1063/PT.3.2514 Physics Today Kaj vemo in kaj ne vemo o tornadih September 2014] * [http://www.ncdc.noaa.gov/billions Vremenske in klimatske katastrofe s ceno miljard US̩] * [http://australiasevereweather.com/techniques/moreadv/funnels.htm O opazovanju tornadov] [[Kategorija:Meteorologija]] [[Kategorija:Vreme]] [[Kategorija:Vetrovi]] [[Kategorija:Tornadi| ]] {{normativna kontrola}} dlkgypqehsq3osa37s1f8pq2a9x6sid 0 11821 6215990 6089430 2024-05-13T13:46:10Z 46.123.254.36 wikitext text/x-wiki mmb8mrlwnz2tnju7xaasaaiqgfd2220 6216004 6215990 2024-05-13T14:02:03Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/46.123.254.36|46.123.254.36]] ([[User talk:46.123.254.36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2A00:EE2:4E06:8400:F034:DA5C:4156:9BF6|2A00:EE2:4E06:8400:F034:DA5C:4156:9BF6]] wikitext text/x-wiki [[Slika:LowerCarniolaLocationMap.png|300px|right|Dolenjska]] '''Dolenjska''' [dolénska] je [[pokrajina]] v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki [[geografija|geografsko]] gledano sega od [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] do meje s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Gorjanci]]). Na vzhodu meji na [[Sava|Savo]], na zahodu pa sega do Blok in [[Kolpa|Kolpe]]. Dolenjska predstavlja, ob [[Gorenjska|Gorenjski]] in [[Notranjska|Notranjski]], eno od treh pokrajin zgodovinske dežele [[Kranjska|Kranjske]], iz česar izvira tudi njeno današnje ime (v preteklosti Spodnja ali Dolenja Kranjska). Ožja Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki [[Krka|Krki]] in njenih pritokih. Nekoliko širše pa k njej štejemo še [[Bela krajina|Belo krajino]], gričevnat svet ob [[Temenica (reka)|Temenici]] in [[Mirna|Mirni]], [[Suha krajina|Suho krajino]] in [[Kočevsko]] z [[Dobrepolje (kraško polje)|Dobrepoljskim]], [[Ribniško polje|Ribniškim]] in [[Kočevsko polje|Kočevskim poljem]]. V tej razgibani pokrajini so značilnosti treh pokrajinskih enot: [[Alpe|Alp]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]]. Gospodarsko in kulturno središče Dolenjske je [[Novo mesto]], večji kraji pa so še [[Kočevje]], [[Ribnica]], [[Grosuplje]], [[Krško]], [[Trebnje]], [[Črnomelj]], [[Semič]] in [[Metlika]]. Iz vidika turizma so pomembne destinacije [[Terme Čatež]], [[Dolenjske Toplice]], [[Šmarješke Toplice]] in [[Otočec]]. Dolenjska je pokrajina z največ [[grad]]ovi na slovenskem prostoru, zlasti na [[breg]]ovih in [[grič]]ih ob reki Krki.{{cn}} == Turistična ponudba == Med najbolj prepoznavno turistično ponudbo sodijo zidanice, termalna zdravilišča, bogata naravna in kulturna dediščina, raznolika kulinarika ter številne priložnosti za aktivnosti na prostem. Na Dolenjskem sta popularna cviček in diatonična harmonika.Zaradi Lojzeta Slaka je poznana tudi Trška Gora. == Glej tudi == * [[Vinorodni okoliš Dolenjska]] * [[Trška gora]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lower Carniola|Dolenjska}} * [http://www.kam.si/dolenjska.html Dolenjska] *[https://www.visitdolenjska.eu/ VisitDolenjska - turistična spletna stran] {{-}} {{SLO pokrajine}} [[Kategorija:Dolenjska| ]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 1uohffwl1bqvoajdvblto15xtaf4sd3 6216146 6216004 2024-05-13T19:04:21Z MZaplotnik 13263 Rv na A09 wikitext text/x-wiki sytrr04lweiyw70hv8tm3gyzjoda76l 0 18517 6216092 6197829 2024-05-13T17:06:12Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* L */ wikitext text/x-wiki c9c5jpv60vmq9iyza23jieu7zbn3rnk 0 19224 6216315 6165984 2024-05-14T07:04:35Z 151.68.65.254 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki ryhyh96vig8mnr4z8habxo2554umw7j 6216317 6216315 2024-05-14T07:05:11Z 151.68.65.254 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki 5e5xdu984oqgf1grjqu94y1vp3jusgn 0 20731 6216109 6179733 2024-05-13T17:35:09Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani slovenski viadukti */ wikitext text/x-wiki 5ar17bnp6bwn93gb1urw888wbq0dbl9 0 23723 6216031 5800164 2024-05-13T14:39:08Z 84.52.178.32 wikitext text/x-wiki 777qp9vayqipf75u9d22aroc5f9ninu 6216035 6216031 2024-05-13T14:48:33Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/84.52.178.32|84.52.178.32]] ([[User talk:84.52.178.32|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] wikitext text/x-wiki '''Kirurgija''' je veja [[medicina|medicine]], ki se ukvarja z [[operacija (medicina)|operativnim]] [[zdravljenje]]m [[bolezen|bolezni]] in [[poškodba|poškodb]]. [[Zdravnik]], ki je usposobljen za takšno delo, se imenuje '''kirurg'''. Medicina je znanost in umetnost vzdrževanja in/ali restavriranja človeškega zdravja skozi študije, diagnoze in zdravljenja pacientov. Termin medicina je vzet iz latinskega izraza ars medicina, ki pomeni umetnost zdravljenja. Medicina je neposredno povezana z zdravstvenimi znanostmi in biomedicino. Dandanes se termin medicina nanaša na polja klinične medicine, zdravstvenih raziskav in kirurgije, pri tem pa pokriva tudi vse izzive [[bolezen|bolezni]] in poškodb. Kirurška posebnost je uporaba operativnega zdravljenja. Kirurgom ni treba samo odločiti kdaj je neka [[operacija (medicina)|operacija]] potrebna temveč se tudi posvečajo ne-kirurškim spornim vprašanjem; sploh je to delo strokovnjakov na področju SICU. Splošni izraz kirurgija ima veliko disciplin; med drugim splošno kirurgijo, travmatološko kirurgijo, kardiovaskularno kirurgijo, [[nevrokirurgija|nevrokirurgijo]], maksilofacialno kirurgijo, ortopedsko kirurgijo, [[otorinolaringologija|otolaringologijo]], [[plastična kirurgija|plastično kirurgijo]], [[onkološka kirurgija|onkološko kirurgijo]], žilno kirurgijo in pa otroško kirurgijo. == Kirurške discipline == [[Slika:Coronary artery bypass surgery Image 657B-PH.jpg‎|thumb|299px|Kardiovaskularna kirurgija: obvod venčne arterije]] * [[abdominalna kirurgija]] * [[nevrokirurgija]] * [[onkološka kirurgija]] * [[ortopedska kirurgija]] * [[plastična kirurgija]] * [[kardiovaskularna kirurgija]] * [[otorinolaringologija]] * [[žilna kirurgija]] * [[otroška kirurgija]] * [[ortopedska kirurgija]] * [[splošna kirurgija]] * [[travmatološka kirurgija]] * [[maksilofacialna kirurgija]] * [[urologija]] == Kirurško usposabljanje == [[Slika:Surgeon operating, Fitzsimons Army Medical Center, circa 1990.JPEG|thumb|Kirurgi med operacijo]] Kirurška specializacija traja večinoma še šest let po zaključeni medicinski fakulteti. Ker so po-raziskovalni študiji lahko zelo konkurenčni drug drugemu, veliko pripravnikov posveti dodatni dve leti raziskovanjem. Tako bo kirurški trening v nekaterih primerih končan šele desetletje po končani medicinski fakulteti. Poleg tega je le-ta lahko zelo težak in čas jemajoč; kirurški povprečni delovni teden traja približno 75 ur. Nekatere discipline kirurgije, kot je na primer [[nevrokirurgija]], terjajo tudi podaljšan tedenski delovnik; tudi tja od 80 ur in do maksimalnih 88 ur. {{Cn}} Veliko kirurških programov še vedno prekorači to delovno mejo. Poskusi omejitev teh ur so bolj ali manj neuspešni, saj je število bolnikov zelo veliko in le-ti potrebujejo stalno kirurško nego. == Glej tudi == * [[seznam kirurgov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kirurgija|Kirurgija}} {{medicinska škrbina}} {{zdravniki}} [[Kategorija:Kirurgija|*]] [[Kategorija:Medicinske metode zdravljenja]] [[ky:Хирургия]] {{normativna kontrola}} 1egfrum5t4cdrhohty7u928uwzx8gf4 0 27712 6216027 5631688 2024-05-13T14:29:50Z 46.54.242.61 več podrobnosti o velikem metljaju wikitext text/x-wiki htigitd5kip3rsakaordcd2t1uc9b3w 0 28027 6216159 5092778 2024-05-13T19:24:06Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki hfr3u1051si93tuumqvbminssirhyb1 0 30474 6216227 6206187 2024-05-13T22:44:12Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 2eawlzy0vpotm9yzwsa1xre7hvohyz7 0 32141 6216352 6168276 2024-05-14T09:42:22Z 2A01:261:F58:7C00:F3:1745:48B7:5862 /* T */ wikitext text/x-wiki d3j60jd564bawfq22bflc11ke0rgb7k 5 32288 6215955 6215707 2024-05-13T12:12:39Z GeographieMan 179499 /* Velikost sličice */ Odgovor wikitext text/x-wiki hkr30svehcbkylqgf866l8y21e6bkwt 0 37611 6216100 6215304 2024-05-13T17:24:35Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 Novo wikitext text/x-wiki 2yjmmzfcxd9drnp3g5vl717lu2v9sog 0 40657 6216296 6090798 2024-05-14T06:33:07Z 2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30 Vse wikitext text/x-wiki icc4sqcn09o5narmwav2twtoqo54980 6216297 6216296 2024-05-14T06:34:38Z 2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30 Sigma wikitext text/x-wiki 8kudsvtn8i5rbewq8lfjz72aoreixj0 6216298 6216297 2024-05-14T06:36:49Z 2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30 Vse wikitext text/x-wiki kakkytx15zgqdy1csqd6oqjj9cb5qp4 6216299 6216298 2024-05-14T06:39:06Z 2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0 stvari wikitext text/x-wiki 8uj66v3i5up5ei56tqzdv4w6yraj2dl 6216311 6216299 2024-05-14T06:55:06Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0]] ([[User talk:2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30|2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30]] wikitext text/x-wiki kakkytx15zgqdy1csqd6oqjj9cb5qp4 6216312 6216311 2024-05-14T06:55:48Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Sporti|Sporti]] ([[User talk:Sporti|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0|2001:1470:F665:EE:1C12:88FB:8463:EAA0]] wikitext text/x-wiki 8uj66v3i5up5ei56tqzdv4w6yraj2dl 6216313 6216312 2024-05-14T06:56:07Z Sporti 5955 rv wikitext text/x-wiki dz6py0hjqbo5ktuvaf0o4uyzy9y2o1t 0 42342 6216369 6134654 2024-05-14T10:56:09Z 176.76.225.103 wikitext text/x-wiki cv4qoygcga5mmhxu97ogvyogs0y5vwo 6216376 6216369 2024-05-14T11:07:03Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/176.76.225.103|176.76.225.103]] ([[User talk:176.76.225.103|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matej Bor''' [matêj bôr], ([[pravo ime]] '''Vladimir Pavšič''' [vládimir pávšič]) [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[14. april]] [[1913]], [[Grgar]] pri [[Gorica|Gorici]], † [[29. september]] [[1993]], [[Radovljica]]<ref>{{SloBio |id=1002710 |avtor=Jež, Andraž |ime=Bor, Matej |vir=SBL}}"></ref>. ==Življenje in delo== Rodil se je v Grgarju pri Gorici očetu Andreju Pavšiču in materi Ani (rojena Pregelj). Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je njegova družina preselila v [[Celje]], kjer je obiskoval [[I. gimnazija v Celju|I. gimnazijo v Celju]]. Leta 1937 je diplomiral iz [[slavistika|slavistike]] na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Med študijem je pisal gledališke kritike in eseje ter jih objavljal v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], kjer je med vojno objavil svoje pesmi. Bil je [[novinar]] v [[Maribor]]u in [[profesor]]. Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], kjer je deloval na kulturnem in propagandem področju. Od leta 1965 je bil redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Bil je član [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]], vodja slovenske oddaje na radiu [[Beograd]] ter dopisnik tajnega časopisa v [[Rim]]u. Po vojni je bil med letoma 1946 in 1948 direktor [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljanske Drame]]. Med letoma 1959 in 1961 je bil predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], od 1965 do 196 je bil predsednik [[Zveza pisateljev Jugoslavije|Zveze pisateljev Jugoslavije]] ter od leta 1962 do leta 1966 predsednik slovenskega [[PEN|PEN-a]]. Prva [[pesniška zbirka]] ''Previharimo viharje'' je v ilegali izšla leta 1942, v njej pa se je Bor oklical za "dvornega poeta Veličanstva Revolucije". Zadnja, ''Šel je popotnik skozi atomski vek'', je bila izdana leta 1970. Napisal je 12 [[Dramsko delo|dram]] in več del za mladino. Po njegovem scenariju je bil posnet slovenski film ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' (1954). Prevajal je večinoma [[William Shakespeare|Shakespeare]]ova dela. V 80. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je raziskoval in poskušal prevajati [[venetščina|venetske]] napise na podlagi [[slovenščina|slovenščine]] in njenih [[narečje|narečij]] ter zagovarjal [[venetska teorija|tezo o venetskem izvoru Slovencev]]. ==Mladinsko delo== Za mladino je objavljal v ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'', ''[[Pionir (revija)|Pionir]]ju'', ''[[Pionirski list|Pionirskem listu]]'', ''[[Najdihojca|Najdihodci]]'' (priloga ''[[Delo (časopis)|Dela]]''), ''[[Mali Rod|Malem Rodu]]'' ([[Celovec]]) in ''[[The voice of youth]]'' ([[Chicago]]). Njegove [[poezija|pesmi]] za otroke so objavljene tudi v osnovnošolskih berilih. Otroškemu svetu in mladinski literaturi je skušal približati revolucionarno pesniško občutje. == Nagrade == * [[Prešernova nagrada]], (1947) * Prešernova nagrada, (1952) * [[nagrada Prešernovega sklada]], (1962) * [[Sovretova nagrada]], (1964) * [[AVNOJ]], (1973) == Bibliografija == ===Pesniške zbirke=== * ''Previharimo viharje'' (1942) {{COBISS|ID=17526529}} * ''Pesmi'' (1944) {{COBISS|ID=104642304}} * ''Bršljan nad jezom'' (1951) {{COBISS|ID=67657}} * ''Sled naših senc'' (1958) {{COBISS|ID=727345}} * ''Podoknice tišini'' (1983) {{COBISS|ID=23991559}} * ''Sto manj en epigram'' (1985) {{COBISS|ID=2705160}} ===Romani=== *[[Daljave]], 1961 *[[Odloženi]], 1981 *[[Jernov rokopis ali Martinova senca]], 1993 ===Zbirke za mladino=== * ''Uganke'' (1951) {{COBISS|ID=875061}} * ''Slike in pesmi o živalih'' (1956) {{COBISS|ID=867637}} * ''Sračje sodišče ali je, kar je'' (1961) {{COBISS|ID=69449}} * ''Pesmi za Manjo'' (1969) {{COBISS|ID=67913}} * ''Ropotalo in ptice'' (1985) {{COBISS|ID=330782}} * ''Palčki - pihalčki'' (1991) {{COBISS|ID=26903296}} ===Dramatika=== [[Slika:Matej Bor, Zvezde so večne, Drama SNG v Ljubljani.jpg|thumb|right|250px|Uprizoritev drame ''Zvezde so večne'' v [[SNG Drama Ljubljana]] leta 1959]] * ''[[Raztrganci (Bor)|Raztrganci]]: Drama v treh dejanjih'' (1946) {{COBISS|ID=192257}} * ''Težka ura: Igra v dveh slikah'' (1946) {{COBISS|ID=192257}} * ''Gospod Lisjak'' (1950) {{COBISS|ID=4732396}} * ''Vrnitev Blažonovih; Kolesa temé'' (1954) {{COBISS|ID=11971335}} * ''Zvezde so večne'' (1960) {{COBISS|ID=122611}} * ''Bele vode'': Vesela pesnitev iz davnih dni'' (1971) {{COBISS|ID=7032577}} * ''Šola noči'' (1971) {{COBISS|ID=23393025}} == Literatura == * [[Evgen Bergant]] (2000): ''Znameniti Slovenci''. Ljubljana: Forma 7 {{COBISS|ID=107671552}} * [[Niko Košir]] (1994): [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LM95SCF/ Matej Bor 1913–1993]. ''Sodobnost'' 42/8-9 (1994). 646. * [[Ciril Zlobec]] (1998): ''Spomin kot zgodba''. Ljubljana: Prešernova družba {{COBISS|ID=78079744}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih častnikov]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Matej Bor}} {{wikivir-avtor}} * [http://www.dogaja.se/opis/matej_bor/7342 dogaja.se] * [http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LR4MFFI Matej Bor - Martinova senca] (odlomek iz romana) * [http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV3HR3XW Matej Bor - Malinov grm] (odlomek iz romana) * [[:v:Matej bor#Jože Šifrer: Ob pesniški zbirki Mateja Bora Podoknice tišini|Matej Bor na portalu Wikiverza]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{SovretoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bor, Matej}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Matej Bor]] [[Kategorija:Venetologi]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 4qv70snnv2isueeho6v5hoo5doi9z77 0 48696 6216124 6081746 2024-05-13T17:46:28Z A09 188929 /* Seznam romanskih jezikov */ nepopoln seznam, samo v opozorilo wikitext text/x-wiki r0ejpwd10xyuqqs6hhne74i6yptjqly 0 49854 6215977 6211776 2024-05-13T13:23:01Z Yerpo 8417 /* T */ dp wikitext text/x-wiki cbhnkrsq8wnm26l177qc020m1vidxug 0 54090 6216263 6211259 2024-05-14T00:50:52Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki qppktzttlgkrjdyflvyoz3aqqxtjq5l 0 69480 6216217 6175535 2024-05-13T22:16:38Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki mt0v0omxgyu50yvnpvqvkrqmxvji0du 6216225 6216217 2024-05-13T22:42:02Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki cvwo7v47pyhr2zzjb0g7wsrdd4lhjwa 0 70202 6216368 5320561 2024-05-14T10:55:57Z 84.20.234.37 /* B */ wikitext text/x-wiki fqy93sqse84b8uq9xmvuylopq4emtbo 0 71407 6216163 6207128 2024-05-13T19:31:51Z MZaplotnik 13263 Vrnjen čisto spodoben vnos wikitext text/x-wiki 99g3dj7mxefh8idis7jaipvc6gulwwh 0 72191 6216045 6174706 2024-05-13T15:08:02Z Globokivisoki 150891 /* Dosedanji referendumi */ wikitext text/x-wiki tch009od8znwylkpigpmqzf9zyi07tk 0 73570 6216221 6200406 2024-05-13T22:33:21Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* R */ wikitext text/x-wiki 9ssxr6hbtcqjpn3de6ui35wat8p651n 0 77151 6216181 6161206 2024-05-13T20:10:54Z Ištvan 150316 dodal podatek o izdani knjigi MAX, THE BRAVEST LYNX in PAVLINA IN VELIKA PTICA, ter vir Revija ONAPLUS z dne 7 maj 2024 wikitext text/x-wiki 6i0h8w5sszzpxd70drrv648ddz4jc4j 0 78009 6216009 5991109 2024-05-13T14:08:24Z Janezdrilc 3152 + izrazi wikitext text/x-wiki 1880ptrlpej156fgmpyizt714v209in 6216020 6216009 2024-05-13T14:23:45Z Janezdrilc 3152 + wikitext text/x-wiki colwbafugjaamf2e7bhbhs7bm4mulmz 0 78013 6216174 6071594 2024-05-13T19:52:15Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* V */ wikitext text/x-wiki bvcdr84rffgn068wodggt3flzf2l7dg 0 78062 6216194 6210664 2024-05-13T21:13:20Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* M */ wikitext text/x-wiki opw1aco8kr9tlp6bs67smo1p807akv6 2 81405 6216140 6185416 2024-05-13T18:26:07Z DukeDenniss 233054 Zamenjava strani s/z '__NOTOC__ 9' wikitext text/x-wiki gxjtwedksk2j39a1lhgxkumh87zb5tw 6216141 6216140 2024-05-13T18:26:19Z DukeDenniss 233054 wikitext text/x-wiki 8e1gxdtnlkodyndjmrsr2f4tklh5j4d 6216143 6216141 2024-05-13T18:27:35Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/DukeDenniss|DukeDenniss]] ([[User talk:DukeDenniss|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" |- | style="padding:7px;" bgcolor=#FF7F50 width=20% | [[Slika:St. Barbara's Church (Blatno) 04.jpg|200px]] | bgcolor=#99CC66 width=20% | [[Slika:St. Barbara's Church (Blatno) 12.jpg|200px]] | bgcolor=#FF7F50 width=20% | [[Slika:Brežice iz svete Barbare, Piršenbreg 1.jpg|200px]] | bgcolor=#99CC66 width=20% | [[Slika:Grad Pišece v Bizeljskem gričevju.jpg|200px]] | bgcolor=#FF7F50 width=20% | [[Slika:Cerkev svetega Vida, Bizeljsko 8.jpg|200px]] |} __NOTOC__ {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Uporabnik</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = width:255px; float:right; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik sl}} {{uporabnik en-3}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik de-1}} {{uporabniško polje|#C0C8FF|white|[[Latinščina|la]]-<br>0,2|Hic usuarius ''' zelo [[:Category:Uporabnik la-1|simplice]]''' '''[[:Category:Uporabnik la|latinitate]]''' contribuere '''komajda še''' potest.}} {{uporabnik moški}} {{uporabnik admin}} {{uporabnik od|23|4|2006}} {{uporabnik prenosni računalnik}} {{uporabnik Ubuntu}} {{uporabnik Chromium}} {{uporabniško polje|#98df88|white|[[Slika:Open Source Initiative keyhole.svg|45px|Logotip organizacije Open Source Initiative]]|Ta uporabnik se trudi uporabljati [[Odprtokodna programska oprema|odprtokodne programe]], kjer je to le mogoče.}} {{uporabnik Piršenbreg}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} }} {| width=72% |- | Andrej Cizl, * [[2. december]] [[1984]], [[Brežice]]. Janez Drilc je vzdevek, ki ga pogosto uporabljam na internetu, izpeljan pa je kot [[premetanka]] pravega imena. Najprej sem živel v [[Krško|Krškem]], tako da sem v osnovno šolo začel hoditi v bližnji [[Leskovec pri Krškem]]. V tem času sem začel obiskovati tudi glasbeno šolo, smer [[klavirska harmonika]]. Po preselitvi na [[Piršenbreg]] sem osnovno šolo nadaljeval v [[Globoko, Brežice|Globokem]]. Zatem sem na Srednji šoli Krško obiskoval [[Gimnazija Krško|Tehniško gimnazijo]]. Od prostočasnih dejavnosti sem bil član [[Univerzitetna župnija Maribor|Pevskega zbora Vdih]] v Mariboru in [[Simona Rožman Strnad|Mešanega pevskega zbora Viva Brežice]]. Za hobi se ukvarjam s teologijo, branjem nasplošno, fotografiranjem, nekoliko se zanimam za sakralno in grajsko arhitekturo, rad grem v hribe in seveda sodelujem na Wikipediji. == Naj == {| width=100% |- | valign="top" width=50% | ==== Filmi ==== * [[:en:The Messenger: The Story of Joan of Arc|Ivana Orleanska]] <small>(1999)</small> * [[Troja (film)|Troja]] <small>(2004)</small> * Prešeren * [[:it:Ferrari (miniserie televisiva)|Ferrari]] <small>(2003)</small> * [[:en:Twin Sisters (2002 film)|Dvojčici]] <small>(2002)</small> * [[:en:Whale Rider|Legenda o jezdecu kitov]] <small>(2002)</small> * [[:en:August Rush|August Rush]] <small>(2007)</small> * [[V divjino]] <small>(2007)</small> * [[Deček v črtasti pižami]] <small>(2006)</small> * [[:en:October Baby|Oktobrski otrok]] <small>(2011)</small> * [[:en:The Reluctant Saint|The Reluctant Saint]] <small>(1962)</small> * [[:it:Preferisco il Paradiso|Preferisco il paradiso]] <small>(2010)</small> * [[:en:I'm Not Ashamed|I'm Not Ashamed]] <small>(2016)</small> | valign="top" width=50% | ==== Kraji ==== * [[Rim]] * [[Vatikan]] * [[Padova]] * [[Maribor]] ==== Svetniki ==== * [[sveti Andrej]] * [[sveta Barbara]] * [[Katarina Aleksandrijska]] * [[Ivana Orleanska]] * [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa]] * [[Janez Evangelist]] * [[:en:Saint Giles|sveti Tilen]] * [[sveti Peter]] * [[Lojze Grozde]] * [[Cvetana Priol]] (Božja služabnica) * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Leopold Mandić]] * [[Sveti Jožef|Jožef Delavec]] |} [[Slika:Mahler8-Ljubljana.jpg|thumb|left|300px|Izvedba ''[[Simfonija št. 8 (Mahler)|8. simfonije]]'' [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]] v Ljubljani. Nekje na sliki tudi jaz (seveda ne med solisti).]] {{-}} == Srečanje z Wikipedijo == <div style="text-align: justify;"> Zakaj sem se sploh lotil prispevati... No, dosti sem brskal po internetu, ker me dosti stvari zanima, in to najrazličnejše stvari, od družboslovja do naravoslovja in nazaj. In bilo je tako, da karkoli sem vtipkal v Google, vedno je med prve zadetke vrgel kak članek iz slovenske ali iz angleške Wikipedije. Tako sem vse bolj uporabljal njune članke. V nekem trenutku pa sem se vprašal: »Pa kaj je to za ena stvar, da karkoli vtipkaš, vedno ti vrže nekaj ven? Da ima kar vse, karkoli se že zmislim???« Ja, začelo me je zanimati, za kaj gre. Počasi sem spoznaval namen tega projekta oziroma ideje in ji končno pripisal izjemen pomen. Nato sem si samo še rekel: »Zakaj pa bi samo jemal. Če sem toliko odnesel, se spodobi, da tudi sam kaj prispevam.« Wikipedija je torej zame eden največjih dosežkov v zgodovini človeštva. Ideja Wikipedije se mi zdi več kot genialna: prosta enciklopedija..., vse znanje..., kdorkoli..., vsi jeziki... Vse to je naravnost čudovito! Pravtako pa je glasnik resnice, saj je njen cilj tudi objektivnost in preverjanje informacij. Njena vsebina nenehno raste in se prečiščuje – kakor bi bila človek. Nekje sem ujel tale rek o njej: »Wikipedija ne more obstajati v teoriji, obstaja lahko samo v praksi.« Vsem [[Wikipedija:Wikipedisti|wikipedistom]] želim veliko znanja, časa in znucanih tipkovnic. Obenem se zahvaljujem vsem za številna sodelovanja, dopolnitve, popravke, prevode... toliko dobrega in lepega. Svetega [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]], zavetnika interneta, pa prosim priprošenj za napredek in varstvo Wikipedije. </div> == Prispevki == Tu je izbor nekaterih zanimivejših prispevkov, ki so me stali precej energije, nemalokrat pa tudi živcev ali celo denarja. {{Smeško}} * [[Brezovica Žumberačka]] - hrvaška eksklava v Sloveniji ... včasih brez izvirnega raziskovanja ne gre * [[Evangelij]] - prvi večji prevajalski podvig iz angleščine * [[Gutenwerth]] - nekdanji trg, ki zaradi zanimivosti kliče k temeljitejšim raziskavam * [[Kunšperk]] - trg, ki je doživel kar nekaj preizkušenj * [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] - zadnji Habsburžan postane svetnik * [[:Kategorija:Članki za združitev]] - združevanje člankov spada med najpotratnejša (v vseh pogledih) vzdrževalna opravila na Wikipediji * [[Nova Nizozemska]] - prvi večji prevajalski podvig iz nemščine * [[Piršenbreg]] - prvo urejanje * [[Predloga:Bibl]] - svetopisemske študije potrebujejo tudi kakšno bližnjico * [[Predloga:Cerkve v Vatikanu]] - majhno mesto velikih razsežnosti * [[Predloga:Evrokovanci]] - nekaj za numizmatike * [[Predloga:Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije]] - ali se da abecedni seznam kako smiselno spremeniti v tematskega * [[Predloga:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] - verjetno največje navpolje pri nas * [[Predloga:Volitve v Sloveniji]] - »grafični vmesnik« za letnice * [[Seznam cerkva in kapel v Mariboru]] - majhna zahvala mestu za gostoljubje * [[Seznam cerkva v Sloveniji]] - previsoki načrti, ki so se srečno uresničili * [[Seznam del Franceta Prešerna]] - začelo se je s seznamom, nato so pridni študenti na Wikiviru prispevali še vsa besedila * [[Seznam gradov v Sloveniji]] - začetna stran vsakega gradoslovca * [[Seznam izraelskih kraljev]] - daleč najbolj mukotrpno pisanje tabele do sedaj * [[Seznam naselij v Sloveniji]] - uradna imena najti je lahko življenjsko delo * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane]] - hm, če dodamo seznamu še slike, pa je précej mikavnejši * [[Seznam otokov v Sloveniji]] - Blejski otok vsekakor... kaj pa drugi? * [[Seznam papežev]] - šolski primer seznama * [[Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj]] - ljudem, ki vedo, kaj je odrekanje * [[Seznam slovenskih svetnikov]] - neskončno zbiranje drobcev od kamenčkov mozaika * [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle]] - okrogle obletnice v spomin in opomin * [[Wikipedija:Pod lipo/Glava]] - oblikovno piljenje lahko polepša izgled, ne pa nujno * [[Wikipedija:Uporabniška polja]] - tako malo za popestritev ambienta * [[Zadnji spust po Savi]] - nekoliko zgodovinarskega pristopa == Zunanje povezave == {| width=100% |- | valign="top" width=50% | * [http://newsaints.faithweb.com/ Newsaints.faithweb.com] * [http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Slovar slovenskega knjižnega jezika] * [http://www.pons.si/index.php Pons.si] - brezplačni spletni slovarji * [http://imslp.org/wiki/Main_Page IMSLP] - Petrucci Music Library * [http://rkd.situla.org/ Register nepremične kulturne dediščine] | valign="top" width=50% | * [http://www.sistory.si/ Sistory.si] - zgodovina Slovenije * [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso Atlas okolja] * [http://www.hribi.net/ Hribi.net] * [https://www.yr.no/ Yr.no] - vredu vreme |} |} {{Uporabnik:Janezdrilc/Sorodne uporabniške strani}} {{Uporabnik:Janezdrilc/Domači kraji}} aj4lrgwkr1932xjl6exms3ocjstwkuh 0 82455 6216365 6137267 2024-05-14T10:29:00Z 84.20.234.37 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki s25vbz524bl0bse11kebswcpjqklif6 0 87815 6216358 6211017 2024-05-14T10:06:59Z Shabicht 3554 /* Znane osebnosti */ wikitext text/x-wiki jqzyde3qxn7l6q83w27dzez0f0es87a 6216359 6216358 2024-05-14T10:10:14Z Shabicht 3554 /* Znane osebnosti */ wikitext text/x-wiki ra8r0lida1z8wcru4v9kpi2oah372zl 2 88669 6216168 6183351 2024-05-13T19:37:48Z TadejM 738 +1: [[Lesene igrače iz Zagorja]] wikitext text/x-wiki lv1287zn0irsxxuscixc644bnetaa4k 0 88927 6216335 5743494 2024-05-14T08:30:42Z 2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE wikitext text/x-wiki 2hu9a040u0qvk1ql2yfcu69u3g7tkmy 6216336 6216335 2024-05-14T08:31:03Z AramilFeraxa 205702 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE|2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE]] ([[User talk:2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Ixodes ricinus on dry grass.jpg|sličica|Navadni klop (''[[Ixodes ricinus]]'') je [[zunanji zajedavec]] ali ektoparazit, ki zajeda na telesni površini [[Vretenčarji|vretenčarjev]], tudi [[Človek|človeka]].]] '''Zajedavstvo''' ali '''parazitizem''' je eden izmed [[Ekološki odnosov|ekoloških odnosov]], pri katerem [[organizem]], funkcionalno poznan kot '''zajedavec''' ali '''parazit''', drugega organizmu, tako imenovanemu [[Gostitelj (biologija)|gostitelju]], odvzema [[Energija|energijo]] in/ali [[Snov|snovi]], nujne za njegovo preživetje. Z izrazom [[okužba]] definiramo napad zajedavca na gostitelja, medtem ko [[virulentnost]] razlagamo kot škodo, ki jo zaradi parazita občuti gostitelj. Parazitizem je široko razširjen biološki odnos in po nekaterih ocenah se kar več kot polovica vseh vrst na [[Zemlja|Zemlji]] preživlja na tak način.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Ekologija : organizmi v prostoru in času|url=http://worldcat.org/oclc/448900966|publisher=Tehniška založba Slovenije|date=2006|isbn=86-365-0649-2|oclc=448900966|first=Tome,|last=Davorin.}}</ref> == Definicija == [[Slika:DOI.10.5772.F2.png|sličica|220x220px|[[Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika]] je parazit, ki svojega gostitelja, plodove [[Paradižnik|paradižnika]], uporablja kot [[habitat]].]] V odnos zajedavstva sta vključena zajedavec (ali parazit) in gostitelj, pri čemer zajedavcu ta interakcija koristi, medtem ko tovrsten odnos na gostitelja deluje negativno. Parazit od gostitelja pridobi bodisi energijo bodisi snov, v nekaterih primerih celo oboje. Praviloma tipični par organizmov v interakciji parazitizma sestoji iz telesno manjšega parazita, ki ima izrazit razmnoževalni potencial in kratek generacijski čas, in precej večjega gostitelja z manjšim reproduktivnim potencialom ter daljšim generacijskim obdobjem. Navadno je gostitelj določenega parazita le ena izbrana [[Vrsta (biologija)|vrsta]], redkeje več. Nekateri paraziti se v enem gostitelju razmnožujejo s [[Spolno razmnoževanje|spolnim]] načinom razmnoževanja, medtem ko drug gostitelj predstavlja mesto njihovega [[Nespolno razmnoževanje|nespolnega razmnoževanja]]; takšna gostitelja sta izmenična. Organizem, ki v odnosu opravlja vlogo gostitelja, zajedavcu služi kot [[habitat]]. Ker je tak habitat živ, se je navadno sposoben braniti ali celo premikati. Posebnost habitata, ki ga za zajedavca predstavlja gostitelj, je tudi njegova izrazita razgibanost in heterogenost, zaradi česar paraziti v svojih gostiteljih zasedajo točno določene telesne dele (npr. specifične [[Organ (biologija)|organe]] ali [[Tkivo|tkiva]]).<ref name=":0" /> === Ekološka opredelitev === Ker sta v odnos zajedavstva vključeni dve različni vrsti, parazitizem uvrščamo med medvrstne odnose ali interakcije. Nadalje se lahko zajedavstvo opredeli kot enega izmed tipov [[Plenilstvo|plenilstva]] ali predacije, kajti gre za odnos, od katerega ima en od udeležencev korist (zajedavec), drug pa doživlja škodo (gostitelj). V primerjavi s klasičnimi tipi plenilstva parazitizem praviloma ne povzroča takojšnje [[Umrljivost|umrljivosti]], povezava med zajedavcem in gostiteljem pa je bolj tesna kot med plenilcem in plenom. V večini primerov je zajedavstvo v obliki [[Sožitje|sožitja]] ali simbioze – zajedavec in gostitelj sta med seboj zelo močno povezana in večino časa živita v paru, redkeje ju združujejo manj tesne povezave in več ne bivata v pravem sožitju. Parazitizmu soroden ekološki oziroma biološki odnos je [[mutualizem]], ki je prav tako v večini primerov simbiotska interakcija, a se razlikuje po tem, da imata oba sodelujoča organizma od odnosa korist.<ref name=":0" /> == Zajedavci == === Tipologija === [[Slika:Ascaris lumbricoides adult worms.png|sličica|260x260_pik|Človeška glista ([[Ascaris lumbricoides|''Ascaris lumbricoides'']]) je makroparazit in notranji zajedavec.]] V osnovi se zajedavce ločuje glede na njihovo velikost. Telesno majhni paraziti, ki praviloma zajedajo znotraj gostiteljevih [[Celica|celic]] in se tam tudi [[Razmnoževanje|razmnožujejo]], v gostitelju pa so pogosto prisotni v velikih številih, so tako imenovani [[Mikroparazit|mikroparaziti]]. Mednje sodijo [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]], kot so [[bakterije]], [[virusi]] in [[praživali]]. Večji [[Makroparazit|makroparaziti]] parazitirajo v telesnih votlinah ali medceličnih prostorih gostitelja, medtem ko nekateri bivajo na gostiteljevih telesnih površinah.<ref name=":0" /> Druga delitev zajedavce ločuje po njihovem načinu bivanja. [[Zunanji zajedavec|Zunanji zajedavci]] ali ektoparaziti se preživljajo na gostiteljevih telesnih površinah. Ker živijo na gostiteljevem telesu, se ni razvil poseben razširjevalni mehanizem (velikokrat se med gostitelji širijo kar s [[Seme|semeni]], [[Spora|sporami]] ali [[Jajce|jajci]], ki jih prenašajo vodni tokovi ali vetrovi oziroma prehajajo med gostitelji ob njihovem stiku). Na ektoparazite zaradi njihovega načina bivanja močno vpliva zunanje [[okolje]]; ogrožajo jih različne [[Abiotski dejavnik|abiotske]] spremembe (recimo spremenljivo [[vreme]] ipd.), v večji meri pa so izpostavljeni plenjenju. Drug tip zajedavcev glede na način bivanja so tako imenovani [[Notranji zajedavec|notranji zajedavci]] ali endoparaziti, ki se preživljajo v gostiteljevi notranjosti. Tovrsten način življenja je od zajedavcev zahteval razvoj posebnih, kompleksnih in energetsko dragih razmnoževalnih ter razširjevalnih sistemov. Kot razširjevalci endoparazitov pogosto služijo drugi organizmi, ki jih zaradi njihove funkcije imenujemo [[Vektor (epidemiologija)|vektorji]]. Tipični vektor poskrbi za prenos zajedavca iz telesa enega gostitelja na drugega. V nekaterih primerih, ko zajedavec na vektorja učinkuje kot na svojega gostitelja in se v njem tudi razmnožuje, vektorski organizem služi kot vmesni gostitelj.<ref name=":0" /> [[Slika:Mistletoe in White Poplar 3.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Bela omela (''[[Viscum album]]'') je rastlinski [[delni zajedavec]] ali hemiparazit]] Večina zajedavcev spada med tako imenovane [[Biotrof|biotrofe]]; so obvezni ali obligatni zajedavci, ki uspevajo zgolj, kadar so povezani z živim gostiteljem. V primeru gostiteljeve smrti, bodisi zaradi parazita bodisi kot posledica drugega živega ali neživega dejavnika, propade tudi biotrofni zajedavec. Posebna oblika zajedavcev so [[Nekrotrof|nekrotrofi]], ki povzročijo pogin svojega gostitelja (ali njegovega dela), nakar se dalje preživljajo na [[Kadaver|kadavru]] kot [[Dekompozicija|dekompozitorji]] ali razgrajevalci.<ref name=":0" /> Med parazitskimi [[Rastline|rastlinami]] poznamo [[Prave zajedavec|prave zajedavce]] ali holoparazite in [[Delni zajedavec|delne zajedavce]] ali hemiparazite. Holoparazitske rastline od gostitelja, ki ga zajedajo, pridobijo vse snovi, nujne za njihovo preživetje (vključujoč [[Voda|vodo]], [[Anorganska spojina|anorganske snovi]] in fotosintate – organske produkte [[Fotosinteza|fotosinteze]]). Ker tovrstnim rastlinam ni potrebno izvajati fotosinteze, so pogosto blede ali rjavkaste (nimajo zelenega [[Klorofil|klorofila]]) in jim manjkajo karakteristični rastlinski organi, na primer [[List|listi]] in [[Korenina|korenine]]. Dobro poznan holoparazit je raflezija (''[[Rafflesia arnoldii]]''), ki je človeškemu očesu vidna le enkrat letno, ko zunaj gostitelja razvije velik, kratkocvetoči [[cvet]]. Drugo skrajnost predstavljajo navadno zelene hemiparazitske rastline, ki od svojih gostiteljskih rastlin pridobivajo le anorganske snovi in vodo, organske fotosintate pa si proizvajajo same s pomočjo fotosinteze. Tipični polzajedavec je bela omela (''[[Viscum album]]''). Nepoznavalec lahko s paraziti zamenja [[Epifit|epifitske]] rastline, ki druge rastline uporabljajo zgolj kot podlago in jim s svojim delovanjem ne škodujejo.<ref name=":0" /> == Gostitelj == === Obramba === [[Slika:Mikiola fagi (Cecidomyiidae sp.) gall, Nijmegen, the Netherlands.jpg|sličica|210x210_pik|Značilna [[Šiška (botanika)|šiška]] bukove hržice (''[[Mikiola fagi]]''), ki je po svojem izvoru drugače rastoče tkivo gostiteljske rastline]] Četudi gostitelj za zajedavca predstavlja njegov življenjski prostor oziroma habitat, se tak organizem na prisotnost negativno delujočega parazita odziva na najrazličnejše načine. Obrambni mehanizmi so raznoliki in imajo variabilne učinke; nekateri parazita trajno odstranijo, drugi povzročijo začasno eliminacijo, tretji omiljujejo zajedavčevo negativno delovanje. Za rastline je značilna spremenjena rast okuženega in blizu ležečega tkiva, ki parazitu prepreči prehod v druge, še neokužene telesne dele. Nekatere rastline na tak način izolirano tkivno maso odvržejo; to je še posebej značilno za okužene rastlinske liste. Spremenjeno rast rastlinskega tkiva lahko sproži tudi sam parazit, pri čemer nastajajo tako imenovane [[Šiška (botanika)|šiške]], znotraj katerih se zajedavec razvija. Med obrambne mehanizme proti parazitom sodijo različne kemične metode, recimo napad s [[Sekundarni metabolit|sekundarnimi metaboliti]], kot so [[Antibiotik|antibiotiki]] in [[Antimikotik|antimikotiki]], ki ga pogosto prakticirajo [[rastline]] in [[glive]].<ref name=":0" /> Za obrambo [[živali]] pred napadajočimi zajedavci je ključen [[imunski sistem]]. [[Fagocit|Fagocitirajoče]] celice, ki krožijo po telesu, imajo sposobnost prepoznave in uničenja ([[Fagocitoza|fagocitoze]]) [[Tujek|tujkov]]. Določeni paraziti so se na imunske celice prilagodili s tako imenovano molekulsko [[Mimikrija|mimikrijo]], saj posedujejo specifične [[Antigen|antigene]], ki jih živalski imunski sistem ne prepoznava kot telesu tuje. [[Vretenčarji]] na zajedavce delujejo tudi s specifičnim oziroma [[Imunski sistem#Pridobljeni imunski sistem|pridobljenim imunskim odzivom]], ki v telesu ob prvem stiku s točno določenim parazitom izvede imunsko reakcijo in ustvari imunski spomin, zaradi katerega so vse nadaljnje okužbe s tem zajedavcem praviloma neuspešne.<ref name=":0" /> === Vpliv zajedavca na gostitelja === [[Slika:Coronaviruses 004 lores.jpg|sličica|220x220_pik|Virus [[Prehlad|prehlada]] ima navadno nizko [[virulentnost]] in velik biološki [[Fitnes (biologija)|fitnes]].]] Gostitelj zaradi delovanja zajedavca doživlja škodo. Najbolj vidna sta gostiteljevi znatno zmanjšana [[rodnost]] (nataliteta) in zvečana [[umrljivost]] (mortaliteta), učinki se v divjini izražajo tudi v manjši [[Tekmovanje (biologija)|tekmovalni]] sposobnosti, večji izpostavljenosti plenilcem in oteženemu pridobivanju hranil. Praviloma zajedavec ne povzroči takojšnje umrljivosti svojega gostitelja, kajti v splošnem velja, da imajo zajedavci z manjšo stopnjo virulentnosti (škode, ki jo prizadejejo gostitelju) povečan biološki [[Fitnes (biologija)|fitnes]] (doprinos k nadaljevanju svoje vrste). Parazitu namreč živ in aktiven gostitelj omogoči razširjanje k drugim gostiteljem, medtem ko bi prehitro propadel gostitelj vodil v omejeno širjenje in sledeč pogin samega zajedavca. Večinoma se virulentnost zajedavca manjša s starostjo točno določene interakcije med parazitom in gostiteljem (virulentnost je večja pri na novo vzpostavljenih odnosih in minimalna v evolucijsko starih interakcijah). Tipičen primer [[Človek|človeškega]] parazita z velikim fitnesom in nizko stopnjo virulentnosti je virus [[Prehlad|prehlada]], ki človeka navadno le blago prizadene, zaradi česar oboleli še naprej hodijo po opravkih in obveznostih ter na tak način razširjajo svojega mikroparazita. Določeni paraziti, za katere je značilen počasen razvoj [[Bolezen|bolezni]] v gostitelju, imajo veliko stopnjo virulentnosti in izrazito povečajo umrljivost v gostiteljevi populaciji.<ref name=":0" /> ==== Vpliv na obnašanje ==== [[Slika:Reed warbler cuckoo.jpg|sličica|225x225_pik|Kukavice, ''[[Cuculus canorus]]'', so znani [[Gnezditveni zajedavec|gnezditveni zajedavci]], ki ležejo svoja [[Jajce|jajca]] v gnezda drugih ptic]] Poznani so številni primeri, ko paraziti s svojim delovanjem vplivajo na obnašanje svojih vektorjev ali vmesnih gostiteljev in si na tak način zvečajo možnost za stik z glavnim gostiteljem. ''[[Dicrocoelium dendriticum]]'' je sesač ([[Trematoda]]), ki svojega vmesnega gostitelja, [[Mravlje|mravljo]], prisili, da spleza visoko na travno bilko in na tak način poveča verjetnost, da gostitelja poje [[ovca]], sesačev glavni gostitelj. Parazitska vrsta žive niti ([[Nematomorpha]]), ''[[Gordius dimorphus]]'', povzroči, da vmesni gostitelj, [[Bogomolke|bogomolka]], začne iskati blizu ležečo vodo in nato vanjo skoči. [[Komarji]] vrste ''[[Anopheles gambiae]]'', okuženi z zajedavcem plazmodijem, ''[[Plasmodium falciparum]]'', pikajo bolj frekventno kot neokužene živali.<ref name=":0" /> == Socialno zajedavstvo == [[Socialno zajedavstvo]] ali socialni parazitizem je posebna oblika zajedavstva, kjer zajedavec s svojim gostiteljem ne živi v [[Simbiont|simbiontskem]] odnosu in se ga hkrati ne poslužuje zaradi njegovih telesnih delov, temveč izkorišča gostiteljevo [[delo]]. Tudi pri socialnem parazitizmu gre za odnos, ki gostitelju škoduje in zajedavcu koristi, poleg medvrstnega odnosa pa se lahko vzpostavi tudi kot znotrajvrstna interakcija. Dobro poznan primer je [[Suženjstvo (biologija)|suženjstvo]], značilnost nekaterih [[Evsocialnost|evsocialnih]] žuželk (npr. [[Mravlje|mravelj]]), ki napadejo gostiteljevo [[Kolonija (biologija)|kolonijo]] in ukradejo [[Buba|bube]], nakar odrasli osebki gostitelja za svojega zajedavca opravljajo delo. Drug tip socialnega zajedavstva je [[kleptoparazitizem]], kjer zajedavec drugemu organizmu škoduje tako, da mu ukrade njegov plen, ki ga gostitelj še ni uspel zaužiti. Nekatere [[ptice]] (in vsaj ena [[Ribe|ribja]] vrsta) se poslužujejo posebne oblike socialnega parazitizma, ki ji pravimo [[gnezditveno zajedavstvo]] ali parazitizem. Zajedavski ptiči (na primer kukavica, ''[[Cuculus canorus]]'') ležejo svoja [[Jajce|jajca]] v gnezda drugih ptic – gostiteljskih vrst, ki so nato primorane skrbeti za zajedavčev naraščaj. Milejša oblika gnezditvenega parazitizma se pojavi, kadar zajedavec izžene gostiteljskega ptiča iz njegovega [[Gnezdo|gnezda]] in nato strukturo uporabi za svoje potomstvo.<ref name=":0" /> == Sklic == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zajedavci| ]] 8z3w45tr8mx55p7c1p74gzg4be8zl5k 6216337 6216336 2024-05-14T08:31:39Z 2001:1470:F447:CC:20CB:D0DD:E4F9:1C3D wikitext text/x-wiki 3b91bt83bjw2sonofg8qzye2zrc8sm7 6216339 6216337 2024-05-14T08:32:15Z 2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE wikitext text/x-wiki 9nxfjd3h7lwrl732h4xtwj8nnmhm7ly 6216340 6216339 2024-05-14T08:32:23Z ASid 200784 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE|2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE]] ([[Uporabniški pogovor:2001:1470:F447:CC:90BD:5E94:32DB:88DE|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika 2001:1470:F447:CC:20CB:D0DD:E4F9:1C3D wikitext text/x-wiki 3b91bt83bjw2sonofg8qzye2zrc8sm7 6216341 6216340 2024-05-14T08:32:58Z 2001:1470:F447:CC:20CB:D0DD:E4F9:1C3D wikitext text/x-wiki r3e9pxc7xobovmw0e6d2zvjk7oenjvw 6216342 6216341 2024-05-14T08:33:32Z Upwinxp 126544 rvv wikitext text/x-wiki 8z3w45tr8mx55p7c1p74gzg4be8zl5k 0 97450 6216222 6215043 2024-05-13T22:36:26Z 2A02:2F08:2002:CD00:BD1F:7E62:CEE:95DA wikitext text/x-wiki 5lpfyh09vb5c1fld0fs2hk1hpcfklqz 6216277 6216222 2024-05-14T05:03:30Z Yerpo 8417 --neumestne povezave wikitext text/x-wiki p9edchvpld3uu7senpw3461ikjzmy8p 0 100051 6215978 6205234 2024-05-13T13:24:37Z 2A01:261:802:EA00:ECC3:F35E:3DE2:AA76 pravopisna napaka wikitext text/x-wiki 665wrkgqqribw08tll5vqgixyl4bc2e 0 105834 6216048 6212991 2024-05-13T15:10:45Z 2A00:EE2:1618:44E:A59C:1513:1548:F0C6 napako wikitext text/x-wiki bdnnhfdaogx8znobp6r1062rjnasy59 6216053 6216048 2024-05-13T15:24:36Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2A00:EE2:1618:44E:A59C:1513:1548:F0C6|2A00:EE2:1618:44E:A59C:1513:1548:F0C6]] ([[User talk:2A00:EE2:1618:44E:A59C:1513:1548:F0C6|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Šoštanj | image = <!-- WD --> | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Šoštanj]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Šoštanj - Pusti grad | designation1_date = 27. april 2006 | designation1_number = 4331<ref>{{RKD|4331}}</ref> | designation2 = NKD | designation2_offname =Šoštanj - Del graščinskega obzidja | designation2_date = | designation2_number =23589<ref>{{RKD|23589}}</ref> | občina = Šoštanj }} '''Grad Šoštanj''' tudi Pusti grad ([[nemščina|nemško]] ''Schonstein'') stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom [[Šoštanj]] v [[Občina Šoštanj|občini Šoštanj]] v zahodnem delu [[Šaleška dolina|Šaleške doline]] ob spodnjem toku reke [[Paka|Pake]]. Nemško ime gradu, po katerem je prirejeno tudi slovensko, v dobesednem prevodu pomeni lep kamen, torej lepi grad. Drugače je z domačim imenom Pusti grad, ki je pač nastalo šele potem, ko je bil grad že razvaljen oziroma opustel. == Zgodovina == [[slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 382 Schönstein - Sostanj.jpg|thumb|left|Grad Šoštanj, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]] [[Grad]] ali [[utrdba]] je bil najbrž zgrajen v drugi polovici 12. stoletja na fevdni posesti Šentpavelskega samostana, vendar graditelji niso znani. Šoštanjski vitezi so se v virih pojavili med letoma 1189 in 1268. Šentpavelska fevdnika Eberharda in Hermana se sreča v Šoštanju leta 1236 kot priči salzburšega nadškofa. Ta rod Šoštanjskih je posest z gradom alodiral ter potem izumrl sredi 13. stoletja. Sam grad se v listinah izrecno omenja šele leta 1318 kot purch Schonstain. Grad in gospostvo sta bila tedaj alod Vovbrških, po mnenju Toneta Ravnikarja od približno leta 1286 dalje, ko so prevzeli posest, ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških odvetnikov na tem področju. Vovbrški so utrdbo imeli v lasti do leta 1322, saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel svobodnim gospodom [[Žovneški gospodje|Žovneškim]], ki so ga leta 1329 zastavili sorodnikom Wallseejevcem. [[Celjski grofje]] so zadržali grad, gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja leta 1456. Za Žovneško-[[Celjski grofje|Celjske]] so grad upravljali njihovi kastelani. Leta 1387 je Šoštanj v zameno za [[Grad Krško|Krško]] in [[Grad Vipava|Vipavo]] dobila v preužitek vdova grofa [[Herman I. Celjski|Hermana I.]], [[Katarina Kotromanić|Katarina]]. Kot celjski upravnik gradu se leta 1436 omenja Jošt Vaist, nato trški sodnik Hieronim Voitländer. V bojih s [[Habsburžani]] so Celjani sami delno porušili Šoštanj. Kasneje se še omenja Šoštanjski gradiščan, ampak le do začetka 16. stoletja, ko je nastopil njegov propad. Leta 1470 je cesar za oskrbnika urada Šoštanj in Kacenštajn imenoval svojega svetnika Andreja von Kraiga. == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Ivan Jakič |year=1999 |title=Vsi slovenski gradovi : leksikon slovenske grajske zapuščine |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-2325-1 |cobiss=99122944 |pages=}} * Dušan Kos, Vitez in grad, Založba ZRC, Ljubljana, 2005, * Franc Kralj, ''Žovnek in Žovneški'', Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000, * [[Ivan Stopar]], ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji'', Tretja, četrta in peta knjiga, Viharnik, Ljubljana, 1993. == Zunanje povezave == * {{Geopedia|F662:20_#T1008_b4_x508516.656_y140860.351_s14}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šoštanj]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Šoštanju]] scej8uzrx7radnjywp31k5wyri3pmz3 0 112983 6216268 4868005 2024-05-14T01:21:57Z Vhorvat 33144 −[[Kategorija:Rojeni leta 1943]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki bg2m4725lnrgkb35gk06xr31xw78xlg 0 113079 6216208 6085561 2024-05-13T21:57:25Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 7g57wkt152rdto5ihbpq495q8bdnlae 0 121608 6216321 6189812 2024-05-14T07:18:09Z Yerpo 8417 /* Kuhinja */ slog wikitext text/x-wiki k0f5s43bm30m4yfm0p59vv8n0ntuxsb 6216360 6216321 2024-05-14T10:17:13Z Yerpo 8417 pp infopolje wikitext text/x-wiki mnzabxh8a01q9l3ng8a3bzp0iuielf7 6216361 6216360 2024-05-14T10:17:46Z Yerpo 8417 layout wikitext text/x-wiki rl4fjtuykjsuhkf7x9a6ucredk9weaf 6216362 6216361 2024-05-14T10:18:47Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki dmoyoi6e81vhlnq24wlcf2kattr46jr 0 122393 6216066 5336023 2024-05-13T15:48:37Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Drenje, Dolenjske Toplice]] na [[Drenje]] brez preusmeritve: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Drenje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Drenje |geopedia=#L410_T13_F10119154_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 1.92 |latNS = N | longd = 15 |longm = 0 |longs = 29.12 |longEW = E |najdisi=Drenje |image= |povrsina=1,56 |prebivalstvo=59 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=256,5 |postna=8351 |posta=Straža, Straža |obcina=Dolenjske Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Drenje''' so [[naselje]] v [[Občina Dolenjske Toplice|Občini Dolenjske Toplice]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Dolenjske Toplice}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Dolenjske Toplice]] emlc6epnzacd13aqor67t3zc2kxfnv0 6216073 6216066 2024-05-13T16:06:53Z Andrejj 94 drugipomeni2 wikitext text/x-wiki 5ew8rzqo4s6xsyj39770d0hiicnjsx2 0 127472 6216212 6215470 2024-05-13T22:07:11Z Marko3 1829 /* Na odru */ wikitext text/x-wiki 50fyoiyovel4iaid21ujm38js4xu8ea 6216214 6216212 2024-05-13T22:10:40Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki i7o9ky936rtivgy74i77gvx4le2w1qk 0 128441 6216291 5779004 2024-05-14T06:15:34Z Romanm 13 /* Delitev */ brez dodatnih poudarkov podnaslovov wikitext text/x-wiki 1bkbhbd70w69tt6jq6pacofc7lk9q9s 0 132257 6216078 6134902 2024-05-13T16:31:20Z 2A00:EE2:2905:500:3484:B0DF:20E7:1871 /* Razmnoževanje */ wikitext text/x-wiki ijjbukfmf6oyqkc0lkdzjmo2q90bly4 6216079 6216078 2024-05-13T16:31:38Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2A00:EE2:2905:500:3484:B0DF:20E7:1871|2A00:EE2:2905:500:3484:B0DF:20E7:1871]] ([[User talk:2A00:EE2:2905:500:3484:B0DF:20E7:1871|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Poljski zajec | status = LR/lc | status_ref = <ref name=iucn>{{IUCN2006 | assessors = Lagomorph Specialist Group | year = 1996 | id = 41280 | title = Lepus europaeus | downloaded = [[2006-05-12]]}} Database entry includes a brief justification of why this species is of least concern</ref> | image = Running hare.jpg | image_width = 220px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Lagomorpha]] (zajci in žvižgači oz. lagomorfi) | familia = [[Leporidae]] (zajci in kunci oz. leporidi) | genus = ''[[Lepus]]'' | species = '''''L. europaeus''''' | binomial = ''Lepus europaeus'' | binomial_authority = [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1778 }} '''Poljski zajec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lepus europaeus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] zajca, ki je razširjen po celi [[Evropa|Evropi]] razen [[Islandija|Islandije]] in severne [[Skandinavija|Skandinavije]]; po jugozahodni, srednji in vzhodni [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]]. == Opis == [[Dolžina|Dolg]] je 40–70&nbsp;cm (mišljeno brez repa), [[teža]]k 2–5&nbsp;kg, rep ima dolg 7–11&nbsp;cm. Zgoraj je rumenkasto rjav s sivim prelivom. Spodaj je bel. Uhlje ima zelo dolge s črnimi konicami, zadnje [[noga|noge]] pa daljše in močnejše kot sprednje. Ima mehko gosto dlako, ki jo zamenja s[[pomlad]]i in [[jesen]]i in mu nudi zelo dobro toplotno izolacijo. [[Sluh]] je pri zajcih od vseh čutil najbolj razvit. Dolgi uhlji (140 – 150&nbsp;mm) so vboklo usločeni, obrasli z dolgimi dlakami kar krepi akustične impulze in jih prenaša v srednje in notranje [[uho]]. Uhlja sta gibljiva vsak za sebe na vse strani. Uhlji uravnavajo tudi telesno toploto ([[termoregulacija]]). Ob višjih zunanjih [[temperatura]]h krvožilni splet ušesne školjke preko [[živec|živcev]] uravnava večji dotok [[kri|krvi]] v uhlje in s tem hlajenje krvi oziroma telesa. Če je mraz se krvne žilice skrčijo, v uhlje priteka malo krvi s tem pa se zmanjša oddajanje telesne toplote. Vid je pri zajcu dobro razvit in vidi podnevi in ponoči. Oči so velike, postavljene bočno, pomaknjene k ušesom. Ima široko vidno polje, vidi na stran (115°) in tudi nazaj, naprej vidi slabše (20°) zaradi česar ima omejeno sposobnost pri oceni razdalje, kar pa dopolnjuje s sluhom in vohom. Oči ima skoraj nenehno odprte. Spi le kratek čas, le pol do ene in pol minute. Tedaj oči zapre, gobček pa prisloni na tla. Giblje se lahko počasi ali hitro. Pri počasnem gibanju je telo zgrbljeno, skače tako da se zadnje noge dotikajo tal od prstov do skočnega sklepa. Pri naglem premikanju pa je zajec stegnjen in se zadnje noge dotikajo tal samo s prsti. Na prednjih nogah ima pet prstov, tretji srednji je najdaljši. Zadnje noge imajo štiri prste, prvi notranji je najkrajši. Pri gibanju meče zadnje noge pred prednje, prednje noge pa polaga eno za drugo. Pri hranjenju se razen s skoki giblje tudi s potezanjem. Teče lahko s hitrostjo 65 – 75&nbsp;km na uro, pri tem dela skoke 3,5 do 4 m. V višino skoči 2 m visoko. Dobro tudi plava, vendar v vodo ne gre rad. == Splošno o zajcih == Na [[svet]]u je 54 različnih vrst [[zajec|zajcev]], [[Slovenija|Slovenijo]] pa naseljujeta dve vrsti. Zajce so še do nedavnega prištevali med [[glodavec|glodavce]]. Vendar z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. V Evropi so poleg poljskega še [[planinski zajec]] in [[divji kunec]]. Zajci sicer imajo glodače, vendar se od [[glodavci|glodavcev]] ločijo po številu [[zob]]. Glodavci imajo v zgornji čeljusti po dva močna sekalca, zajci pa po 4 sekalce (dva močna in dva podporna). [[Sekalec|Sekalci]] pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno. == Življenjski prostor in način življenja == [[Slika:Feldhase.jpg|thumb|220px|Na preži]] Glavni prostor za zajca je obdelan [[polje|poljski svet]], najbolj mu ustreza odprt ravninski svet. Ugodna so tudi območja z njivsko strukturo najrazličnejših poljščin, kjer se med obdelanim svetom prepletajo [[grič]]evnati predeli in [[gozd]]ovi. Ker je prilagodljiv ga spremembe v kmetijstvu ne prizadenejo tako močno in iz območij kjer ni več [[njiva|njiv]] ne izgine, postane le bolj redek. Živi tudi v gozdovih in [[hrib]]ovitem svetu. Na Slovenskem živi poljski zajec do 1500 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], po svetu pa tudi do 5000 m nadmorske višine, čeprav so najugodnejši pogoji za poljskega zajca do 500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu hitro odcedna, topla, humosna, rahlo peščena in peščeno ilovnata tla. Najdemo ga tako na kamnitih kot tudi na močvirskih tleh. Najugodnejša temperaturna območja za zajca so območja s srednjeletno temperaturo 9–10&nbsp;°C. Mraz sicer dobro prenaša, vendar ima raje toplejšo [[klima|klimo]] kjer se uspešneje razmnožuje. Izogiba se tudi vetrovnih območij. Prvotno je živel v [[stepa]]h, danes v kulturnih stepah z revnimi [[gozd]]ovi, tudi v [[močvirje|močvirjih]] v gorah do 3000m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi. Poljski zajec dobro [[voh]]a. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. [[Oči]] ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost. Poljski zajec se ne seli, tudi pozimi ostane na Slovenskem. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta [[dlaka]]: tik ob koži je mehka, kodrasta poddlaka, ki jo pokriva debelejša in daljša naddlaka. === Razmnoževanje === Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. [[Parjenje]] je od konca [[zima|zime]] do sredine [[poletje|poletja]], koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato [[maternica|maternico]], v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli. === Prehrana === Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (kot so: trave, zelišča, poganjki, jagode, ...), pozimi pa tudi [[lubje]]. Rastlinska [[hrana]], ki je na razpolago vse leto, je trda, žilava in z obiljem težko prebavljive [[celuloza|celuloze]], mehki sočni in hranljivi plodovi in semena pa so na voljo le v določeni sezoni. Zato imajo rastlinojedi drugačno zgradbo prebavil kot mesojedi. Pri zajcih se celuloza začne prebavljati šele v slepem [[črevo|črevesju]], ki leži za [[želodec|želodcem]], obenem pa potuje hitro skozi prebavno cev, zato jo slabo izkoristijo. Tako jim ne preostane drugega, kot da mehke, črne iztrebke še enkrat zaužijejo. Ti iztrebki so bogati z [[vitamin]]i in neprebavljenimi snovmi. Živali jih poberejo neposredno iz zadnje odprtine. Tu gre za posebne oblikovane sluzaste iztrebke (caecotrofa), ki se tvorijo v slepi krivini želodca in jih zajec izloča, ko miruje. Caecotrofa se od običajnih iztrebkov razlikujejo po podolgovati obliki in so za polovico manjši od bobkov. === Spanje === Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti. === Gibalno območje === Gibalno območje zajca sega kilometre daleč od glavnega počivališča, zato ima številna pomožna skrivališča, stalna stranišča, prostore kjer se hrani, sonči… Vse to si označuje z vonjavnimi izločki ličnih in zadnjičnih [[žleza|žlez]]. Teh mest zajec ne potepta, ampak jih dobesedno kosi, travne bilke odgrizuje čisto pri tleh. == Plenilci == Odrasle zajce plenijo [[lisica|lisice]], mladiče pa tudi [[kanja|kanje]], [[hermelin]]i, [[divja mačka|mačke]]... V nevarnosti se pritaji, ko pa ga plenilec odkrije, se rešuje s hitrim cikcakastim tekom. Ker ima dobro razvita [[pljuča]], je vzdržljiv tekač. Beži lahko s hitrostjo do 65&nbsp;km/h. == Viri == {{Zbirka|Category:Lepus europaeus|Poljski zajec}} {{opombe}} * {{navedi knjigo |author1=Hoffmann, Robert S.|author2=Andrew T. Smith|editor1=Wilson, D. E.|editor2=Reeder, D. M. |year=2005 |title=Mammal Species of the World|edition=3 |publisher=Johns Hopkins University Press |isbn=0-8018-8221-4 |cobiss= |pages=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leporidi]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Sesalci Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1778]] sc4jemzh0b8oykdpxd2h85ry0o4zk5e 0 134930 6216029 6207469 2024-05-13T14:36:23Z Sporti 5955 slika z WD wikitext text/x-wiki eaufdebm2fefqv8in3lv0genj6i2bhe 0 136799 6216162 6204641 2024-05-13T19:28:06Z MZaplotnik 13263 -YT, wiki geslo ni namenjeno shrambi povezav wikitext text/x-wiki iiebr7337ljq0pu6rjiy4j04fmjy553 0 142549 6216113 6215396 2024-05-13T17:37:56Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Hrvaški predstavniki */ wikitext text/x-wiki 43tao2v6m584x57k8dxt2t1uajyt8hw 0 143182 6216094 6169106 2024-05-13T17:15:06Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Ukrajinski predstavniki */Novo wikitext text/x-wiki 8c378ihicyz6afbynscbprz89sqwrfg 6216095 6216094 2024-05-13T17:16:59Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Ukrajinski predstavniki */Novo wikitext text/x-wiki t2i6i39a73au6rzrhe7bd848lri23rf 0 143327 6216304 6160053 2024-05-14T06:43:16Z 2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30 S wikitext text/x-wiki psra4gh87z51pvvwanyaunjybx822x9 6216306 6216304 2024-05-14T06:43:27Z AramilFeraxa 205702 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30|2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30]] ([[User talk:2001:1470:F665:EE:7D51:3EA1:2628:6A30|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:46.164.20.100|46.164.20.100]] wikitext text/x-wiki {{mala začetnica}} [[Slika:IPhone XS Gold.svg|alt=|sličica|iPhone XS]] {{Infopolje prenosni telefon | name = iPhone | image = | image-size = | manufacturer = | carrier = | available = | screen = | camera = | operatingsystem = | input = | cpu = | ringtone = | memory = | storage = | networks = | connectivity = | battery = | form = | size = | weight = | music = | related = | other = }} '''iPhone''' je pametni telefon s podporo za [[internet]] in [[multimedija|multimedijo]] podjetja [[Apple]]. Vsebuje kamero, služi lahko kot predvajalnik glasbe, omogoča pošiljanje in sprejemanje [[elektronska pošta|elektronske pošte]], brskanje po spletu, glasovno pošto in več. iPhone ima zaslon, občutljiv na dotik (touchscreen). Poleg omenjenega zaslona pa ga lahko uporabnik upravlja tudi s tipkama za znižanje in zvišanje glasnosti zvoka, gumbom Domov (ang. Home), ki ga preusmeri naravnost na domači zaslon, aktivira digitalno asistentko [[Siri]], omogoča pregled nad večopravilnostjo in podobno. == Modeli == Doslej je izšlo veliko različnih modelov iPhone-a. Zadnji štirije so bili predstavljeni septembra 2022. Modeli: (v oklepaju je leto izdaje telefona) * iPhone 2G (2007) * iPhone 3G (2008) * iPhone 3GS (2009) * iPhone 4 (2010) * iPhone 4S (2011) * iPhone 5 (2012) * iPhone 5C (2013) * iPhone 5S (2013) * iPhone 6 (2014) * iPhone 6 Plus (2014) * iPhone 6S (2015) * iPhone 6S Plus (2015) * iPhone SE (2016) * iPhone 7 (2016) * iPhone 7 Plus (2016) * iPhone 8 (2017) * iPhone 8 Plus (2017) * iPhone X (2017) *iPhone Xs (2018) *iPhone Xs Max (2018) *iPhone Xr (2018) *iPhone 11 (2019) *iPhone 11 Pro (2019) *iPhone 11 Pro Max (2019) *iPhone SE 2gen (2020) *iPhone 12 mini (2020) *iPhone 12 (2020) *iPhone 12 pro(2020) *iPhone 12 pro max (2020) *iPhone 13 mini (2021) *iPhone 13 (2021) *iPhone 13 pro (2021) *iPhone 13 pro max (2021) *iPhone 14 (2022) *iPhone 14 plus (2022) *iPhone 14 pro (2022) *iPhone 14 pro max (2022) *iPhone 15 (2023) == Zunanjost == iPhone je prenosni telefon na katerem je podjetje Apple s Steve Jobsom na vrhu začelo delati leta 2005. Prvi iPhone, imenovan iPhone 2G, je bil izdan 29. junija 2007 in je popolnoma spremenil, kako gledamo na telefone dan danes. Z modeli se je njihova oblika spreminjala. Prvi trije (iPhone 2G, iPhone 3G in iPhone 3GS) imajo enako obliko, z iPhonom 4 se je oblika spremenila, velikost zaslona pa je ostala enaka. iPhone 4S je enak štirici, iPhone 5 pa ima večji, 4-palčni zaslon (vse prejšnje generacije imajo 3,5-palčni zaslon). iPhone 5C je odet v plastično ohišje, za razliko od predhodnikov in naslednikov, ki so iz aluminija in je na voljo v več barvah, iPhone 5S je enak petici, le da ima prenovljen gumb Domov, ki ima v sebi čitalec prstnih odtisov. S šestico se je zaslon povečal na 4,7 palca, dizajn pa je bolj zaobljen. 6 Plus je enak 6-ki, le da ima večji, 5,5-palćmi zaslon. 6s in 6s Plus sta enaka 6-ki in 6-ki plus. Ker je Apple že leta ponujal enak dizajn, je za svojo 10. obletnico želel presenetiti svoje uporabnike. Tako so leta 2017, 10 let po izidu prvega iPhona, svojim strankam ponudili popolnoma nov dizajn, iPhone X. Celotna navigacija po operacijskem sistemu telefona (vključno s klicanjem) poteka s pomočjo na dotik občutljivega zaslona. Ker telefon nima fizične tipkovnice, se vse klice in ostala opravila opravlja z dotikanjem in gibanjem prstov po virtualnih tipkah, ki se izrišejo na zaslonu. == Programska oprema - iOS == Na iPhonu teče zanj prilagojena različica operacijskega sistema [[Mac OS X]] z imenom iOS. iOS dobiva redne posodobitve in nove funkcije. Posodobitve si lahko prenesejo vsi iPhoni, vred z iPhonom 6S, ki je izšel leta 2015. iPhoni imajo tako trenutno na voljo posodobitve 5-6 let po izdaji telefona, kar je veliko več kot nam ponuja Android. Trenutno najnovejša različica firmwara (programske opreme), je iOS 13. (september 2019). Apple tudi vsak mesec ponudi novo posodobitev operacijskega sistema, ki izboljša samo varnost, funkcionalnost in hitrost telefona. Poleg tega je na voljo še veliko aplikacij, ki so razvite s strani samostojnih programerjev (t. i. ''third party developers'') in si jih je mogoče namestiti na telefon. == Reference == {{opombe}} == Povezave == * [http://www.apple.com/iphone/ Spletna stran Apple iPhone] {{AppleHardwareOd1988}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Apple Inc.]] [[Kategorija:Prenosni telefoni]] 75s5xg6u9lxd41oct72dvftyu6a9c0w 0 145241 6216097 6169910 2024-05-13T17:21:12Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Danski predstavniki */Negovor wikitext text/x-wiki a73k01ucjstw6qxoc7se2ge4349kesd 6216098 6216097 2024-05-13T17:21:47Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Danski predstavniki */Novo wikitext text/x-wiki 91ccaqyckjcs9edk527yak63qx2yk6m 0 146131 6216331 5996087 2024-05-14T08:15:34Z 2001:1470:F9C0:FB:9859:7B40:EEDC:C67F nepravilna slovnica wikitext text/x-wiki f4ob2hurlfk8egwbnpmuwm61hm2p5bw 0 146612 6216251 6215927 2024-05-14T00:29:21Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki l6uzo9sjpyrj1ug5hrx5pjps2r6kf1q 0 146850 6216135 6208430 2024-05-13T18:17:26Z 82.192.51.94 wikitext text/x-wiki 7a05dpnb2v69icp0upmvqwd0s87h3v5 6216136 6216135 2024-05-13T18:19:07Z 82.192.51.94 wikitext text/x-wiki fr64yjfvdou4vut20ifrfkubbpjpiez 6216144 6216136 2024-05-13T19:01:21Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/82.192.51.94|82.192.51.94]] ([[User talk:82.192.51.94|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=19.marec 1962}} '''Janja Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[scenarist]]ka, * [[23. marec]] [[1962]], [[Ptuj]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |title=Janja Vidmar |publisher=Društvo slovenskih pisateljev |accessdate=2018-06-02 |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118155709/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |url-status=dead }}</ref> ===Življenjepis=== Še pred osnovno šolo se je družina preselila v [[Maribor]], kjer je Vidmarjeva dokončala osnovno šolo in se vpisala na tamkajšnjo [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]]. Po nedokončanem študiju v Ljubljani je v Mariboru na Pedagoški fakulteti diplomirala iz mladinske književnosti ter pedagogike. Po izobrazbi je tako profesorica slovenskega jezika in pedagogike. Avtorica pisateljuje od začetka devetdesetih let 20. stoletja in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], članica upravnega odbora tega društva in hkrati predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev in pobudnica nagrade ''[[desetnica]]'', ki je bila prvič podeljena leta 2004. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Od leta 1996 je [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]]. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi [[scenarij]]e za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala tudi scenarij za slovenski [[celovečerni film]] ''[[Blues za Saro]]''. Na Slovenskem je Janja Vidmar znana predvsem kot avtorica mladinske [[realizem|realistične]] proze, ki se uvršča na področje [[socialno-psihološki roman|socialno-psihološkega romana]]. Svoja dela objavlja tudi v [[revija]]h in [[časopis]]ih, večinoma zgodbe in romane -[[podlistek|podlistke]]. == Bibliografija == ===Mladinska dela === ; Žanrska razvrstitev mladinskih del Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani (''Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka''), socialno-psihološke povesti (''Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock''), avanturistične realistične povesti (''Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze''), grozljivke (''Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola''), kratka realistična proza (''Bučko Superga'') in fantastične pripovedi ''(Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko''). ; Tematika del V ospredje dogajanja svojih [[socialno-psihološki roman|socialno-psiholoških romanov]] in [[povest]]i je Vidmarjeva postavila odtujenost in razslojenost slovenske družbe. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne [[tabu|tabuizirane teme]], kot na primer smrt, [[homoseksualnost]], [[nasilje]] med vrstniki, nasilje v družini, [[motnje prehranjevanja]], [[ksenofobija]] in delitev ljudi po [[verska pripadnost|verski pripadnosti]] na način, ki razkriva moralno razsežnost. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih [[socialno okolje|socialnih okolij]], toda se njihove poti kljub temu večkrat križajo. Skozi [[notranji monolog|notranje monologe]] in komentarje [[tretjeosebni pripovedovalec|tretjeosebnega pripovedovalca]] poteka odkrivanje karakterizacije [[literarna oseba|literarnih oseb]]. V delih pa hkrati zasledimo tudi precejšnjo mero samoironije glavnih likov, s pomočjo katere le-ti skušajo ohraniti svoje dostojanstvo. Zgradba pripovedovanja je največkrat grajena [[sintetično]], včasih pa se pojavijo tudi [[retrospektiva|retrospektive]], ki nam pomagajo k razumevanju ozadja dogajanja. ; Pripovedni vzorec Pripovedni vzorec Janje Vidmar sestoji iz sledečih ponavljajočih se literarnih elementov: ponavljajoči se motivi (upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem), značilne tabujske teme (prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki. ; Problemi junakov Najpogostejši problemi junakov sovpadajo z motivi in tabujskimi temami kot so revščina, drugačnost, osamljenost, dužinsko nasilje, nesporazum z odraslimi in nesporazum z vrstniki. Problematični junaki so v konfliktu z okoljem, kar izvira iz težav likov, ki jih rešujejo, pri tem pa so lahko uspešni ali neuspešni. Njena dela vsebujejo nenadne preobrate, problematične junake, ki so skoraj vedno v konfliktu z okoljem, zgodbe pa imajo srečen konec. Hudobneži so kaznovani za svoje grdobije, sledi pravična poravnava. ====Predstavitev izbranih mladinskih del==== ; ''Princeska z napako'', (1998) {{glavni|Princeska z napako}} Socialno-psihološki roman Princeska z napako prikazuje revno življenje [[Muslimani|muslimanske]] družine Ismailović, ki ilegalno živi v hladni in vlažni kleti nekega stanovanjskega bloka. Glavni lik je Fatima, za katero se doma nihče ne zmeni, hkrati pa jo tudi vsi v šoli zaničujejo, ker prihaja iz drugačnega okolja. Na neki zabavi se zaljubi v sina bogataške družine, s katerim doživi prvo ljubezensko izkušnjo in tudi zanosi. Fatimino usodo zapečati družinska odločitev, da jo poročijo z bogatim botrom Esadom iz Nemčije. Glavni junakinji vseskozi stoji ob strani le učiteljica biologije Kodrlajsa. ; ''Debeluška'', (1999) Osmošolka Urša ima zaradi svoje mame, ki je bila v mladosti manekenka, težave s hrano. Obiskuje tudi manekenski tečaj, kjer se spozna z Žano, ki trpi za [[bulimija|bulimijo]]. Kmalu tudi sama začne prisilno bruhati, da bi postala suha, njen svet pa se začne vrteti le okrog hrane in kilogramov. Žana kmalu umre, hkrati pa tudi Urša postaja vse bolj slabotna, da bi ustregla svoji mami, ki jo želi prijaviti na lepotno tekmovanje v Italiji. Na koncu tudi sama pristane v bolnišnici, kjer jo komaj rešijo. ; ''Sence poletja'', (2000) Socialno-psihološki roman ''Sence poletja'' govori o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, treh otroških junakih in njihovem prijateljstvu, paranoji, sosedskih odnosih in adrenalinu. V zgodovinsko ozadje je grajena izmišljena zgodba, ki se odvija na Jesenicah, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo, ki pa se na narodnost ne ozira. Vojna jih za vselej loči, kruto pa pretrga tudi prijateljstvo treh otroških junakov. V zgodbo je vpleten tudi zaljubljeni par, ki vojno in ločitev doživlja drugače. ; ''Baraba'', (2001) 16-letni Matej (Tizi) se zaradi nasilja v družini zaplete v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Glavni književni lik odrašča v družini skupaj s polsestro Rebeko, mamo in očimom. Matej se boji in obenem sovraži očima, ki ga večkrat pretepe in zmerja. Mati se čedalje bolj vdaja alkoholu zaradi neuspelega prvega zakona in polomije v zdajšnjem. Matej zaradi neurejenih družinskih razmer počne razne nezakonite akcije, od kraje do vlomov, njegova polsestra pa se zateče v svet drog in prehitro okuša slast telesne ljubezni. Višek problemov nastane, ko se Tizi želi očimu maščevati za vse udarce in brce in ga očim vrže in stanovanja. ; ''Nimaš pojma'', (2005) {{glavni|Nimaš pojma}} Knjiga je razdeljena na dva dela; prvi del (PREJ) vključuje deset poglavij, drugi del (POTEM) pa vsebuje osem poglavij. Zgodba se začne s [[pripovedjo]] o 3 najboljših prijateljih: Piksiju, Sinetu in Nejcu. Pripoveduje o treh otrocih (Piksiju, Sinetu in Nejcu), najboljših prijateljih, ki si pri svojih osmih letih večno prijateljstvo tudi zaprisežejo. Roman opisuje dogajanje čez pet let, ko se kot najstniki nič več ne družijo, temveč se samo še sovražijo. ; ''Zoo'', (2005) {{glavni|Zoo (roman)}} ''Zoo'' je socialno-psihološki mladinski [[roman]], v katerem se prepletajo motivi prestopništva, ljubezni, odraščanja in smrti. ===Scenaristična dela=== Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta 1993 je napisala scenarij za 3-delno TV nadaljevanko ''[[Junaki petega razreda]]'', leta 1996 pa scenarij za 5-delno TV nadaljevanko ''[[Moj prijatelj Arnold]]''. Po njenem scenariju je leta 1997 bil posnet celovečerni film ''[[Blues za Saro]]'', leta 2003 pa je napisala scenarij za celovečerni film ''[[Roza v kraljestvu svizca]]''. Vidmarjeva je tudi avtorica scenarijev za kratka TV filma z naslovom ''[[Moj brat Luka]]'' (2005) in ''[[Dihaj z mano]]'' (2006). ==Bibliografija== *''[[Junaki petega razreda]]'', 1995 {{COBISS|ID=54502912}} *''[[Kdo je ubil Emilijo K.?]]'', 1995 {{COBISS|ID=53520896}} *''[[Ameriški prijatelj]]'', 1995 {{COBISS|ID=51632640}} *''[[Blues za Saro]]'', 1996 {{COBISS|ID=60246016}} *''[[Moj prijatelj Arnold]]'', 1997 {{COBISS|ID=68806912}} *''[[Aknožer]]'', 1998 {{COBISS|ID=77373952}} *''[[Princeska z napako]]'', 1998 {{COBISS|ID=109348608}} *''[[Čudni vitez]]'', 1999 {{COBISS|ID=103017472}} *''[[Debeluška]]'', 1999 {{COBISS|ID=103067904}} *''[[Klovn iz Strahovskega Dola]]'', 1999 {{COBISS|ID=99015936}} *''[[Vrtiljak čudežev]]'', 1999 {{COBISS|ID=43555329}} *''[[Peklenske počitnice]]'', 1999 {{COBISS|ID=98231296}} *''[[Druščina iz šestega b]]'', 2000 {{COBISS|ID=109497600}} *''[[Hiša groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=110408704}} *''[[Potovanje groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=107009792}} *''[[Sence poletja]]'', 2000 {{COBISS|ID=108103680}} *''[[Tisočletje po kapljicah]]'', 2000 {{COBISS|ID=44850433}} *''[[Baraba]]'', 2001 {{COBISS|ID=114705408}} *''[[Zgaga in mačje oko]]'', 2001 {{COBISS|ID=114396928}} *''[[Leteči krožnik na našem vrtu]]'', 2002 {{COBISS|ID=120198912}} *''[[Smetiščni dnevnik]]'', 2002 {{COBISS|ID=47600897}} *''[[Zgaga in mesto lutk]]'', 2002 {{COBISS|ID=120862208}} *''[[Stvor]]'', 2002 {{COBISS|ID=116966400}} *''[[Krvava legenda]]'', 2003 {{COBISS|ID=122580992}} *''[[Manca&rock]]'', 2003 {{COBISS|ID=122493184}} *''[[Matic je kaznovan]]'', 2003 {{COBISS|ID=120523264}} *''[[Otok smrti]]'', 2003 {{COBISS|ID=51758081}} *''[[Prijatelja]]'', 2003 {{COBISS|ID=126380544}} *''[[Superzvezda]]'', 2003 {{COBISS|ID=126158080}} *''[[Punce za znoret]]'', 2003 {{COBISS|ID=124564992}} *''[[V imenu ljubezni]]'', 2003 {{COBISS|ID=126654464}} *''[[Furija (Janja Vidmar)|Furija]]'', 2004 {{COBISS|ID=54083329}} *''[[Izgubljena avtocesta]]'', 2004 {{COBISS|ID=53142017}} *''[[Moja Nina]]'', 2004 {{COBISS|ID=216886784}} *''[[Na vroči sceni]]'', 2004 {{COBISS|ID=214074624}} *''[[Obrazi (knjiga)|Obrazi]]'', 2004 {{COBISS|ID=52385537}} *''[[Matic v bolnišnici]]'', 2004 {{COBISS|ID=125118720}} *''[[Vsiljivka]]'', 2004 {{COBISS|ID=217414912}} *''[[Fantje iz gline]]'', 2005 {{COBISS|ID=221712896}} *''[[Zoo (roman)|Zoo]]'', 2005 {{COBISS|ID=222787072}} *''[[Matic prespi pri prijatelju]]'', 2005 {{COBISS|ID=221631232}} *''[[Nimaš pojma]]'', 2005 {{COBISS|ID=225103872}} *''[[Matic je zaljubljen]]'', 2006 {{COBISS|ID=228872448}} *''[[Bučko Superga]]'', 2006 {{COBISS|ID=224369152}} *''[[Uspavanka za mladega očka]]'', 2006 {{COBISS|ID=230643712}} *''[[Matica je strah]]'', 2007 {{COBISS|ID=234159360}} *''[[Matic in Blažka]]'', 2009 {{COBISS|ID=246411776}} *''[[99 balonov]]'', 2009 {{COBISS|ID=247824640}} *''Pleme'', 2009 *''[[Kebarie]]'', 2010, 2013 {{COBISS|ID=252938752}} *''Kekec iz 2. b'', 2011 *''Brez'', 2011 *''Novo leto z modrim slončkom'', 2012 *''Ta slavna Nuška'', 2012 *''Otroci sveta'', 2013, 2015 *''V puščavi'', 2013 *''Prijatelja'', 2014 *''Dežela belega oblaka'', 2016 *''Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature'', 2017 *''Črna vrana'', 2018 *''Superzvezda'', 2018 *''Zalo sreča pamet'' (''[[Zala zgaga]]'', 1. knjiga, 2019) *''Elvis Škorc, genialni štor'', 2019 {{COBISS|ID=249816576}} *''Zala pokvari zabavo'' (''Zala zgaga'', 2. knjiga, 2020) *''Naš Tone ne tone'', 2020 *''Pa ne že spet ti, Zala!'' (''Zala zgaga'', 3. knjiga, 2021) *''Niti koraka več'', 2021 *''Zala in totalna zmešnjava'' (''Zala zgaga'', 4. knjiga, 2022) *''V koraku z volkom'', 2022 ==Prevodi del v tuje jezike== Njena bibliografija obsega petinštirideset pretežno mladinskih knjig, nekatere med njimi so bile tudi prevedene v tuje jezike: v nemščini so izšla dela ''Baraba'', ''Prijatelja'' in ''Zoo'', v hrvaščini ''Moja Nina'' in ''Debeluška'', v srbščini ''Debeluška'', v italijanščini ''Moja Nina,'' v albanščini ''Kebarie''. Odlomka iz njenih del sta izšla tudi v angleščini in hrvaščini: v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Tales growing up in to secrets]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Baraba'', naslov ''Bad Lad'') in v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Priče izrasle u tajne]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Debeluška'', naslov ''Bucka''). == Priznanja in nagrade == *1998 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Princeska z napako'' *2000 – drugo mesto v akciji [[Moja najljubša knjiga]] z romanom ''Debeluška'' *2005 – nominacija za [[Slovenka leta|Slovenko leta]] *2006 – nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za mladinski roman ''Zoo'' *2007 – [[Glazarjeva listina]] *2008 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Pink'' *2013 – [[Nagrada Desetnica|nagrada desetnica]] za mladinski roman ''Kebarie'' == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Haramija, Dragica; Kekec, Letn. 14, št. 3 (november 2004) * Haramija, Dragica; Kekec, letn. 14, št. 7 (marec 2005) * Braco Zavrnik, Ekomagazin (2011) ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html Janja Vidmar] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121205015540/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html |date=2012-12-05 }} na portalu slovenskih pisateljev ==Glej tudi== * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Slovenska mladinska književnost]] {{-}} {{Vecernica}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Janja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Janja Vidmar|*]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] 156tzuk3sepbai3vgtaiakd7qszzvmw 0 147338 6216054 6215910 2024-05-13T15:25:48Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F737:CC:B979:3ECE:768:6B89|2001:1470:F737:CC:B979:3ECE:768:6B89]] ([[User talk:2001:1470:F737:CC:B979:3ECE:768:6B89|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Noe Schnapsbrennkessel.jpg|thumb|right|Kotel za žganje]] '''Žganjekuha''' oz. '''kuhanje [[žganje|žganja]]''' je pridobivanje [[alkohol]]nih pijač z [[destilacija|destilacijo]] alkoholno prevretih rastlinskih pridelkov. V [[kotel za žganje|kotlu za žganje]] počasi segrevamo [[Drozganje|drozgo]], kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi (alkoholov). Alkoholne hlape vodimo do [[kondenzator]]ja, kjer se ohladijo in utekočinijo. Če želimo doseči višje koncentracije alkohola, destilacijo ponovimo. V [[Slovenija|Sloveniji]] je razširjeno kuhanje domačega žganja iz različnih vrst sadja ([[hruška|hruške]], [[sliva|slive]], [[brinje]] ...) oz. iz [[vino|vina]] ali [[Jabolčno vino|sadjevca]]. {{food2-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Alkohol]] so0h4k5i7s2my4jlr63z5ddv0rinedl 0 150574 6216271 6205977 2024-05-14T02:34:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki m903rq0mof0z3ua2bjoizmbpmtrceoa 0 152945 6216125 6194821 2024-05-13T17:47:20Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* S */ wikitext text/x-wiki 3pg48tr9073nmkgdc38zdq3o0ids1fh 0 152949 6216123 6214054 2024-05-13T17:46:27Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* S */ wikitext text/x-wiki rb8b6fe6dbp74r1kogewzsn4a7wf4yi 6216205 6216123 2024-05-13T21:49:42Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* A */ wikitext text/x-wiki hr9009er40gtgf0jimt1it6l0m44b35 0 153173 6216032 6215132 2024-05-13T14:44:10Z 176.76.226.143 wikitext text/x-wiki 9ym56tmwo1as04mgwehdorfp7l7ehgf 0 154865 6216064 5038923 2024-05-13T15:47:57Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Drenje]] na [[Drenje (razločitev)]] prek preusmeritve: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]] wikitext text/x-wiki '''Drenje''' je ime več naselij v Sloveniji: * [[Drenje Brdovečko]] (Hrvaška) * [[Drenje Šćitarjevsko]] (Hrvaška) * [[Drenje, Raša]] (Hrvaška) * [[Drenje, Drenje]] (Hrvaška) * [[Drenje, Dolenjske Toplice]] (Slovenija) {{razločitev-kraj}} 93ldg0djh8cddb93pc49t2gbza887bu 6216071 6216064 2024-05-13T15:57:20Z Andrejj 94 slog razločitev wikitext text/x-wiki fojynl82kxt1us4gxh8vapnfgkiwzgn 0 174282 6216038 6149491 2024-05-13T14:56:01Z 31.15.192.220 Spremenil pisno napako iz "vklučen" v "vključen" wikitext text/x-wiki metn8h5yjclj0cb5qy7pgnud74vtsae 6216314 6216038 2024-05-14T07:04:08Z 46.123.246.168 wikitext text/x-wiki syqjdna2qno7tz38jqueviamsq2wpuj 6216316 6216314 2024-05-14T07:04:51Z 46.123.246.168 wikitext text/x-wiki 2m0u2e6tcvyz362iwig7g6tv0cw0jpk 0 179896 6216254 6143745 2024-05-14T00:34:26Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki f38yebtlknq1f8xobp5idxi15jz2c7u 0 181257 6215972 6215585 2024-05-13T12:54:48Z 84.20.234.37 /* Znani nosilci */ wikitext text/x-wiki 2fpi8vtmujpacqys5nnsx5gtulq31l3 0 182584 6216308 6204400 2024-05-14T06:47:30Z Hladnikm 6240 /* Znani nosilci priimka */ Anton Rupnik francoski komunist in informbirojevec wikitext text/x-wiki jx0kuuosv3tl8jlflb6ktpm6h0gnck2 0 182937 6216238 6213669 2024-05-13T23:20:38Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* T */ wikitext text/x-wiki qhqr781jhevo1i6c8qd2t41eij4m8qa 0 182972 6216262 6168081 2024-05-14T00:49:06Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki ncrt31k5xw4dazraq7nk7webqypoyvb 0 183193 6216160 6196296 2024-05-13T19:24:43Z Bb63lj 133296 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki 6v1g02itl89titqu6whxvimq9j04y9w 6216161 6216160 2024-05-13T19:25:07Z Bb63lj 133296 dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki mfm6jmb94b440kudw3jb9b81rrq4her 1 185168 6215953 6096007 2024-05-13T12:09:23Z Globokivisoki 150891 /* Referendumi */ Odgovor wikitext text/x-wiki l3d1jqaawj4ycfr8mk4rt5e8auyavdn 0 187167 6216379 6209188 2024-05-14T11:24:37Z P̲̳l̳eo 162874 Odstranitev duplikata za Visoke Ture wikitext text/x-wiki 3dbg8yzvd4uqsw6hfewtlt8jzb936nu 0 197775 6216133 5620190 2024-05-13T18:12:07Z Alexandre056 185537 wikitext text/x-wiki odh624vdkzclyo4k7sf3lnf0erouz0u 0 201902 6216211 5532541 2024-05-13T22:04:13Z 2A02:2F08:2002:CD00:BD1F:7E62:CEE:95DA wikitext text/x-wiki du2bd9d2qrv6g8bq1omcizh288euwck 6216219 6216211 2024-05-13T22:19:20Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2A02:2F08:2002:CD00:BD1F:7E62:CEE:95DA|2A02:2F08:2002:CD00:BD1F:7E62:CEE:95DA]] ([[User talk:2A02:2F08:2002:CD00:BD1F:7E62:CEE:95DA|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Kaspar Capparoni Rex.jpg|thumb|220px|Igralec [[Kaspar Capparoni]] z Rexom]] '''Komisar Rex''' (izvirno {{lang-de|Kommissar Rex}}) je [[Avstrija|avstrijska]] [[televizijska nanizanka]]. Govori o [[domači pes|psu]], ki pomaga policiji, da ujamejo zločince. Njen režiser je Peter Hajek. Serijo so pričeli snemati leta 1994, končali pa leta 2004. Po štiriletnem premoru so leta 2008 ponovno začeli snemati serijo, v Italiji v Rimu. V 20 letih se je zamenjalo šest glavnih igralcev in pet psov. Skoraj vsako leto se nanizanka predvaja na [[Kanal A|Kanalu A]], redno pa je na sporedu tudi na [[RTV Slovenija]]. {{TV-stub}} [[Kategorija:Avstrijske televizijske serije]] [[Kategorija:Kriminalistične televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1994]] njc40izlpgs2jxpe3zd6ti2olkiinom 0 204846 6216355 6013058 2024-05-14T09:48:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 6u9vlgs1d7p2wur9eycedwpog8hmavl 0 205122 6216270 4765514 2024-05-14T02:15:08Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki jtoz3ye40wxoas65zihii3mxn5lrn5i 0 213716 6216115 6074183 2024-05-13T17:43:30Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki qi4mibeq4yadtj4arkchd21gla8xaxv 6216116 6216115 2024-05-13T17:44:40Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki cw0ffpcxgkxv622wf4zicprgvp89cja 6216129 6216116 2024-05-13T17:50:33Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki 7c3wx4fux0y7sz8g42l84vm459j134j 6216169 6216129 2024-05-13T19:41:27Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki 0rl2atz7p31kh2476m0ryx8jrtn68o9 0 221550 6216239 6212136 2024-05-13T23:25:06Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki 6kamlo7x7zv9yin1qfj20puf65pam75 6216267 6216239 2024-05-14T01:11:40Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki ktxvrnf6rqiysm0usuxzmgpb91ojpy7 0 221742 6216196 5784447 2024-05-13T21:16:23Z Amherst99 45660 wikitext text/x-wiki s48rib160teklpvkx3s5ha4kgtwus0m 0 226374 6216177 5521206 2024-05-13T19:56:39Z 193.77.104.2 /* Priredbe */ wikitext text/x-wiki dvpdoospqlbw7ejx19lb29rff0cgrwe 0 232729 6216130 5953180 2024-05-13T17:56:05Z 77.111.56.209 zacetek wikitext text/x-wiki keydwzwx4vaz1odq9kyysbsse37ob9o 6216131 6216130 2024-05-13T17:57:41Z 77.111.56.209 wikitext text/x-wiki byu3nf8aotqsu7nq5sob4qu36h4kcg4 0 233575 6216290 6057383 2024-05-14T06:14:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki h18xxhxnn2ygzt6ux1omw0dpiugjdht 0 234108 6216182 6145586 2024-05-13T20:15:02Z MZaplotnik 13263 /* Aktualna razprava o evtanaziji */ --podvojena vsebina .. Jurij5 je pri vnosu povezave podvojil že obstoječi odstavek wikitext text/x-wiki 4dkcjswohjlozysoosiama2melpcj0c 0 239048 6216132 6093181 2024-05-13T18:10:56Z Marko3 1829 /* Kožni rak kot skupina */ wikitext text/x-wiki srxw29s3s8ugplcowle4ypgsf5k2sfc 0 244395 6215965 5962786 2024-05-13T12:32:05Z 92.37.109.156 wikitext text/x-wiki 2qp072an8e2b0khlop8az5ahp30rgar 6215966 6215965 2024-05-13T12:32:18Z AramilFeraxa 205702 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/92.37.109.156|92.37.109.156]] ([[User talk:92.37.109.156|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |image = Forget me not.jpg |image_width = 240px |regnum = [[Plantae]] |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |unranked_ordo = [[Asterales]] (košarnice) |familia = [[Boraginaceae]] (srhkolistovke) |subfamilia = Boraginoideae |genus = '''''Myosotis''''' |genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] |subdivision_ranks = [[vrsta (biologija)|vrste]] |subdivision = okoli 50 |}} {{drugipomeni}} '''Spominčica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Myosotis''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[rastline|rastlin]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[srholistovke|srholistovk]]. Ime te rože je nenatančen [[kalk]] po nemškem ''Vergissmeinnicht'' (dobesedno 'ne pozabi me'). V rod spominčic spadajo take enoletne vrste kot tudi [[trajnica|trajnice]]. Večina vrst ima modre ali belkaste cvetove s po petimi [[Venčni list|venčnimi listi]] in rumenimi središči. Je trajnica s plazečo koreniko. Čaša prileglo dlakava, po odcvetu odprta.{{Dodatno pojasni}} Listi so sedeči, podolgovati ali suličasti. Cvetovi so dolgi do 8 mm, široki pa največ 4 mm. Steblo je lahko razraslo ali enostavno, visoko je do 40 cm. Raste od pomladi do poletja. ==Izbrane vrste== * ''[[Myosotis alpestris]]'' - planinska spominčica * ''[[Myosotis arvensis]]'' - njivska spominčica * ''[[Myosotis discolor]]'' - pisana spominčica * ''[[Myosotis nemorosa]]'' - gozdna spominčica * ''[[Myosotis ramosissima]]'' - razrasla spominčica * ''[[Myosotis scorpioides]]'' - močvirska spominčica * ''[[Myosotis sparsiflora]]'' - redkocvetna spominčica * ''[[Myosotis stricta]]'' - toga spominčica * ''[[Myosotis sylvatica]]'' - gozdna spominčica * ''[[Myosotis variabilis]]'' - spremenljiva spominčica {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Srhkolistovke]] [[Kategorija:Rastline z modrimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] fq7oj3vgziepf3htqal1kz7afiz2kp6 0 254974 6215960 5951914 2024-05-13T12:22:09Z 176.76.224.238 Njegov poklic wikitext text/x-wiki 9ib5uzfuzb09oeovb52j260jp9jo9as 6215961 6215960 2024-05-13T12:24:03Z 176.76.224.238 povezavo iz kemije v kemijsko inženirstvo wikitext text/x-wiki bapa8mgu6olrz57dh21rbx2fqsdgg3r 0 261340 6216000 6194881 2024-05-13T13:58:02Z 84.20.234.37 /* D */ wikitext text/x-wiki dhllmca9dwykrybffyagn3v1cli4nyc 0 261995 6216226 6215578 2024-05-13T22:43:04Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* J */ wikitext text/x-wiki nbrrkz4vci7mohb8wfff8lsqo19ntp3 0 266661 6215975 6126397 2024-05-13T13:21:46Z 84.20.234.37 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki rqlthaou2dxewmm3j35y7akq701jyhz 6215991 6215975 2024-05-13T13:46:38Z 84.20.234.37 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki 2hax8o5jj7ghucro2hj0a8ke9skla1s 0 270360 6216216 6172528 2024-05-13T22:15:34Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Pomembnejše knjižne objave */ wikitext text/x-wiki 7tosl3x455brzxxbcc902vnquu6uw1x 0 271277 6216261 6189952 2024-05-14T00:46:43Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki jd89gtmsowvtrqq9iwfsmfjjyls79jo 0 274592 6216195 6162713 2024-05-13T21:15:47Z 93.103.43.174 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki iffeg8xk621ls26ju7kizaayenxy0wa 6216197 6216195 2024-05-13T21:18:01Z 93.103.43.174 wikitext text/x-wiki 8rmk9myqgxv4nrd1wdwh4pbhr1l9ziu 6216198 6216197 2024-05-13T21:18:15Z 93.103.43.174 wikitext text/x-wiki 80j3p2dz28frjavf4advbw0dxpi7ela 0 277259 6216234 5603703 2024-05-13T22:58:30Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki 1n4sf12taxw0040dbkooar4wcfu21x7 6216236 6216234 2024-05-13T23:02:09Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki 3d1o16t1ibarwen8wv7lth56my5z732 0 285703 6216269 6042026 2024-05-14T02:14:46Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki kzylpy9eydj2s36bdw1vrbflcitfmls 0 288056 6216258 6123411 2024-05-14T00:40:49Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki 82mxdpbllpabdynbui5sn62qqi2zuvi 0 292568 6216250 5612535 2024-05-14T00:28:02Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki j349kllon6f9f3wijzxydur66x06xee 0 295989 6216256 4817792 2024-05-14T00:38:01Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki rfgav8zkva6f508mhsehoiohy9xx50r 0 296085 6216255 6075953 2024-05-14T00:37:09Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki 0pw2oa83v3rdrwp14zix31604vasfi7 0 296317 6216264 6149073 2024-05-14T00:51:26Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 74jlhmipsgphn2vpsbzgsi4bussjb2t 0 297994 6216192 6098850 2024-05-13T21:11:21Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki qumuoqj2znr1k9ffrkrv8bpka12m1gp 6216193 6216192 2024-05-13T21:12:50Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 9rm12jy02y5d9urv5coly18buv85san 0 301324 6216260 6190814 2024-05-14T00:44:51Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki hq9i3gdp2eisx7orxivugnreouykltj 0 306531 6215956 5715089 2024-05-13T12:16:25Z 84.20.234.37 wikitext text/x-wiki ak6o0napov6vprst8ac4q43x7mbgsr5 6216049 6215956 2024-05-13T15:15:53Z 84.20.234.37 wikitext text/x-wiki lkohqjl5lhcqyf9a702i6le8hc7bnod 6216050 6216049 2024-05-13T15:18:15Z 84.20.234.37 wikitext text/x-wiki o2irvyokg14gz4okpgauiuxdxcl9ti2 0 306537 6216265 6155025 2024-05-14T00:55:40Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki h4qoepm8leq5ol29oievcfosv54tgx9 0 307289 6216266 6210241 2024-05-14T01:09:59Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki p5s3nzn36uct72lzsw2zij2w6s9wclf 0 327004 6216253 6076814 2024-05-14T00:31:10Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki mcchklxtv5iarwq7ie3amaa3hzqo39a 0 327346 6216252 5639328 2024-05-14T00:30:27Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 4gbbxccmrx661js0x2bmrx4mnjpi0k8 0 335027 6216104 6170087 2024-05-13T17:30:03Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 wikitext text/x-wiki g5fhfnyj9cf982h3osg7rgfriyv3dwl 10 337306 6216068 5339574 2024-05-13T15:50:51Z Andrejj 94 * [[Drenje]] wikitext text/x-wiki d62upu0f0ekwgs9uzvl2vq74qdq0bkt 4 342285 6215957 6215905 2024-05-13T12:17:50Z GeographieMan 179499 /* Izbrane obletnice */ za, ampak wikitext text/x-wiki 1e65tb53l7oyjpbilkexlfskqvzeq8y 6215958 6215957 2024-05-13T12:18:07Z GeographieMan 179499 /* Izbrane obletnice */ wikitext text/x-wiki 1wn2s45zo7gks8qe508bpadjtckiblj 6215959 6215958 2024-05-13T12:18:22Z GeographieMan 179499 razveljavitev wikitext text/x-wiki 1e65tb53l7oyjpbilkexlfskqvzeq8y 6215974 6215959 2024-05-13T13:03:27Z Janezdrilc 3152 /* Izbrane obletnice */ wikitext text/x-wiki cza67mwza4f9czn8tdadlcmgv7ticqh 0 349818 6216343 6190623 2024-05-14T08:46:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki e50c3jxx4dirbpvgc6gfl3fnochralj 3 361461 6216245 6212173 2024-05-13T23:58:59Z MediaWiki message delivery 115826 /* Tech News: 2024-20 */ nov razdelek wikitext text/x-wiki qsp5uv9qshnprtlcy7e4t15nhzsma4d 0 367218 6216158 5779680 2024-05-13T19:21:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki gw6ak92y8iygf44k2dwa6f6wugm4wbz 0 369527 6216327 5848837 2024-05-14T08:05:52Z 147.161.168.202 slovnične napake wikitext text/x-wiki q4dvo6829p5sky7izo4a32dfxkmyt3u 0 377563 6216019 6028679 2024-05-13T14:20:48Z Makenzis 158308 wikitext text/x-wiki btp4sbsxmphiaxy3wpf9c8tbl7tiqnv 0 378801 6215967 5959931 2024-05-13T12:33:35Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Seznami najvišjih točk]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki hyfvbo5k2f2mf0uiopwc7bw1w3p2ygw 0 381322 6216249 6215080 2024-05-14T00:11:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki jehde6j4471nu5tecfuratwyn6crn9z 0 383353 6216083 5376097 2024-05-13T16:38:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki rhaeor4wqcondjbv81p98brfntos8dh 0 385189 6216070 5815371 2024-05-13T15:53:49Z 89.143.24.19 /* Trenutni modeli */ wikitext text/x-wiki hb57cs5yh68p0nkeaicnrgoi9ps478s 6216075 6216070 2024-05-13T16:17:48Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/89.143.24.19|89.143.24.19]] ([[User talk:89.143.24.19|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Valtralogotip.png|sličica]] [[Image:Trattore Valtra.jpg|thumb|Valtra T170 traktor]] '''Valtra''' je [[finska|finski]] proizvajalec [[traktor|traktorjev]], ki je v lasti ameriške korporacije [[AGCO]]. Začetki podjetja segajo v 1950eta, ko so se [[Bolinder-Munktell]] in [[Volvo]] združili v BM Volvo. BM Volvo in [[Valmet]] sta potem skupno proizvajala traktorje pod blagovno znamko Volvo BM Valmet. Kasneje, ko je Volvo prodal svoj del Valmetu pa samo "Valmet". Leta 2001 je [[Partek]] kupil podjetje Valmet in preimenoval traktorje kot Valtra-Valmet, kasneje samo Valtra. Leta 2002 je [[KONE Corporation]] kupil podjetje Partek in prodal Valtro, ki jo je kupil ameriški AGCO.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.valtra.com/Company/history/1_1.htm |title=Company History |accessdate=2015-02-03 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324194325/http://www.valtra.com/Company/history/1_1.htm |url-status=dead }}</ref> Valtra ima tovarne na [[Finska|Finskem]] in v [[Brazilija|Braziliji]]. Valtrine traktorje proizvajajo tudi licenčno v [[Indija|Indiji]] kot Eicher Valtra in Euro Power. Leta 1998 so podpisali pogodbo o sodelovanju z ukrajinsko Harkovsko tovarno traktorjev (HTZ). Leta 2003 je tudi Hattat v Turčiji začel sestavljati Valtrine traktorje. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.valtra.com/Company/1_1.htm |title=Vatra.Com |accessdate=2015-02-03 |archive-date=2008-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080107110130/http://www.valtra.com/Company/1_1.htm |url-status=dead }}</ref> Valtra N-, S- in T- serije traktorji imajo praktično inovacijo. Sedež se lahko zarotira za 180 stopinj in nožne kontrole in volan so podvojeni na zadnjem delu. Tako se traktor lažje upravlja pri vožnji nazaj. ==Trenutni modeli== * Valtra S-serija (270-370&nbsp;KM) * Valtra T-serija (139-211&nbsp;KM) * Valtra N-serija (88-160&nbsp;KM) * Valtra A-serija (74-98&nbsp;KM) * Valtra 3000-serija (52-76&nbsp;KM) Modeli v Braziliji: *Valtra BL *Valtra BM *Valtra BH *Valtra BT *Valtra BC *Valtra BS Modeli v Argentini: *Valtra AR<ref>http://pesadosargentinos.blogspot.com.ar/search/label/Valtra</ref> Valtra je edini proizvajalec traktorjev na svetu z opcijo "a la carte", kjer lahko kupec izbira kabino, barvo in druge opcije. ==Reference== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Valtra tractors}} * [http://www.valtra.com/ official website] * [http://www.valtra.com.br/ Valtra Brazil] * [http://finance.groups.yahoo.com/group/Valtra/ Email group concerning Valtra agricultural equipment and tractors] [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Podjetja Finske]] {{Proizvajalci traktorjev}} cet4yg0ue1q3y0xxt5ltq2gsvnbvmoo 0 386383 6216259 6215469 2024-05-14T00:43:44Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* I */ wikitext text/x-wiki 84z94oc14zr5t7fclbeo6hbi5ee0qiz 0 400869 6216395 6116684 2024-05-14T11:44:09Z 2001:1470:F8C5:A1:BD78:6037:A356:2EDE Dodal sedež podjetja. wikitext text/x-wiki hfn8hlbxp8fa2u51osfhml9bfcogulw 0 401150 6216354 5833633 2024-05-14T09:45:41Z Hladnikm 6240 slog wikitext text/x-wiki cje6bfv839jjvn0wy5up764twzc856x 3 413494 6216246 6212172 2024-05-13T23:58:59Z MediaWiki message delivery 115826 /* Tech News: 2024-20 */ nov razdelek wikitext text/x-wiki o7vqm6qpisxtalqrn0m5p3inut2w0ot 0 413640 6216319 6213020 2024-05-14T07:13:12Z 188.230.248.42 wikitext text/x-wiki csgqsrfb64bmmkwf4m9o8i7ddzawhov 6216320 6216319 2024-05-14T07:13:52Z 188.230.248.42 wikitext text/x-wiki c3eywqk9p9tz7gmhjcd8pq3irbmqv2s 6216323 6216320 2024-05-14T07:28:43Z Upwinxp 126544 rv, krepko besedilo v uvodni vrstici zadošča; narekovaji wikitext text/x-wiki lbzd46bbck85kf2g0npzn63z2olgx94 0 432148 6216353 6157067 2024-05-14T09:42:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki t055zj0ogspiuub38fc9wp50sdnp0sr 0 435408 6215980 6213631 2024-05-13T13:36:29Z VidicK01 193275 /* Sedma sezona */ Komentatorji (Faktor #1029) wikitext text/x-wiki 27fpkvt33a0na2s8o1jfuwi4mmgcwq8 0 435409 6215986 6213633 2024-05-13T13:42:09Z VidicK01 193275 /* Maj 2024 */ Faktor #1029 (Igor Lukšič, Dragan Marušič) wikitext text/x-wiki 9vcla6fx56xsmmfmnobyvrk3rzmu48d 0 435516 6216105 5780971 2024-05-13T17:31:03Z Florentina Veršič 146476 Dodajanje novih najdenih podatkov. wikitext text/x-wiki ejadmceek1ebro2c2x2i22s887wcj8w 0 445889 6216285 5847895 2024-05-14T05:44:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki mqybwnzewufftntfe3i2k7yxnm19wtj 0 447213 6216364 6213729 2024-05-14T10:23:45Z Zeronio 11385 Popravek povezave wikitext text/x-wiki m48z4ghg7k9cydavugj85oleheb1p73 0 460905 6216101 5456773 2024-05-13T17:24:41Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki n9g5o7wzteqewjdqhazilugtdll5lsj 6216102 6216101 2024-05-13T17:25:17Z Blueginger2 186889 tn wikitext text/x-wiki sdzoxtum0ki17fzb6d8ai7jdefzfzor 6216179 6216102 2024-05-13T20:05:58Z 97E 228462 dodan vir wikitext text/x-wiki jnmfqcjea227tb42juqb0ifh1x252r9 0 461173 6215954 6138964 2024-05-13T12:12:08Z Upwinxp 126544 delna posodobitev, ostalo kasneje wikitext text/x-wiki lb4ybnytq0uzw5fjhvv0793wbmbg51i 0 461463 6216351 6118514 2024-05-14T09:34:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 5mutm1hffwufczhwrxu0s83cwjh8wiu 0 462016 6215962 6211108 2024-05-13T12:27:25Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Seznami najvišjih točk]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki jrb6puucoytqaok1ehs942ox7bcyruo 0 476166 6216329 6212438 2024-05-14T08:12:20Z 194.249.85.114 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki cpvqt0j0bcp4qry90wjgsbt54zj0uxt 6216330 6216329 2024-05-14T08:12:33Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/194.249.85.114|194.249.85.114]] ([[User talk:194.249.85.114|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki [[Slika:CrossBild Jonas Edberg Hökensås.jpg|250px|thumb|desno]] '''Motokros''' je [[Motociklizem|motociklistični šport]], pri katerem skupinsko tekmovanje z motornimi kolesi poteka po urejeni in zavarovani progi z naravnimi ovirami, predvsem ovinki in grbinami. ==Etimologija== Poimenovanje je kombinacija [[Angleščina|angleških]] izrazov motorcycle ([[motocikel]]) in Cross Country (vožnja po terenu). ===Motocikli in obvezna zaščitna oprema=== [[Slika:Bonne lecture sur la moto .jpg|250px|sličica|levo]] Motokros motocikli so posebej zasnovani za ta namen: imajo posebej oblikovane pnevmatike, nimajo luči, smernikov, stojala itd. Kot športna oprema niso namenjena vožnji v javnem [[Cestni promet|cestnem prometu]] in v naravnem okolju, temveč '''samo treningu in tekmovanjem'''. Poleg čelad in zaščitnih očal tekmovalci v motokrosu nosijo rokavice, plastični oklep za prsni koš in hrbet, ščitnike za kolena, ramena in mednožje. ==Tekmovanja== [[AMZS|Avto-moto zveze Slovenije]] je nacionalna športna zveza za [[motošport]] in [[karting]], katere društva organizirajo tudi posamezna tekmovanja za državno prvenstvo v motokrosu. V Sloveniji tekmovanja potekajo na dirkališčih v [[Radizel|Radizelu]] ter [[Škedenj, Slovenske Konjice|Škednju]]. ==Posebne zvrsti== ===Freestyle=== [[Slika:Freestyle Motocross 1.jpg|150px|thumb|desno|Freestyle skoki]] '''Freestyle ''' (FMX) se je razvil iz motokrosa. Prvotno so poleg tekmovanj v motokrosu potekala tekmovanja za zabavo gledalcev, na katerih so se vozniki trudili izvesti čim lepši ali čim bolj drzen skok. Kmalu so se vozniki začeli osredotočati le na skoke, ki so postali neodvisna motokrosistična disciplina. Tekmovalci v nekaj sekundah med vzletom in pristankom izvajajo zelo drzne manevre v zraku, ki jih sodniki ocenijo. Zmaga tekmovalec z največjim številom zbranih točk. ===Supermoto=== [[Slika:Supermoto2012.jpg|150px|thumb|desno|Supermoto]] ===Supercross=== ===Pit bike=== [[Slika:Motorcross action 01.jpg|150px|thumb|desno|Pit bike]] {{Kategorija v Zbirki|Motocross races in Slovenia}} ==Slovenski motokrosisti== * [[Sašo Kragelj]] * [[Tim Gajser]] * [[Matevž Irt]] * [[Klemen Gerčar]] ==Glej tudi== * [[Motociklizem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Motociklistični športi]] sp4uojf6tg0e3kgtx56vna33k5f7rgk 0 478649 6216007 5773427 2024-05-13T14:03:59Z 92.37.103.97 /* Rekreacijske dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati na načrtih */ wikitext text/x-wiki 07c1zhmvmmwq6r6r9da3cojnlj5las5 0 479527 6216096 6215351 2024-05-13T17:18:51Z Florentina Veršič 146476 /* Nagrade */ Dodan nov preveden odstavek. wikitext text/x-wiki 426kyz2ap2bs95depl3c5k8u8sxtsqu 6216099 6216096 2024-05-13T17:23:02Z Florentina Veršič 146476 /* Ponovna izdaja */ Dodajanje virov. wikitext text/x-wiki gzdyuksohmciqhj07pd9efhbklrzxz2 0 480623 6216328 6109218 2024-05-14T08:11:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki lc1cq0hsws195e7ugkf025fvyb6yifd 2 482822 6216055 6204808 2024-05-13T15:26:05Z SirFranzPaul 189873 /* Ste vedeli, da ...? */ wikitext text/x-wiki 3omvtq3uegwvfdx3a22z8tp5krro99k 6216056 6216055 2024-05-13T15:27:36Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki nic3gx5ugrlg6uhuruhryd9x1z6u2gm 0 484480 6216022 6198464 2024-05-13T14:25:52Z 84.20.234.37 /* B */ wikitext text/x-wiki hmo6qxgqj7dcv9txxj5gnpji31im8ih 0 486235 6215968 6210355 2024-05-13T12:33:46Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Seznami najvišjih točk]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki s9yk4oauzfv4qtjoj7kyz3px6d35lr3 6215970 6215968 2024-05-13T12:53:44Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ pp Trdinov vrh wikitext text/x-wiki jifn3xzo5wd5cjhv49t8xjfbv85644t 6215973 6215970 2024-05-13T12:55:29Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ pp wikitext text/x-wiki kns00od7njrea3teld50wf97dvy927d 0 492628 6215979 5706849 2024-05-13T13:33:10Z 2A01:261:415:400:654A:8096:DD7D:B80B pravopisna napaka wikitext text/x-wiki 3rq7eazwte3fxloaod6lyxbm7g8dhpc 0 492903 6215964 6212785 2024-05-13T12:32:01Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Seznami najvišjih točk]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki 7qzfmm7q9aphf8zy4wet840558kk4sy 0 495765 6216187 6200990 2024-05-13T20:47:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki ox4mtxajlcnvco2t20e1xwp5r78izla 0 501413 6216272 5899838 2024-05-14T02:36:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki jw2cckhxaizypihozrnb37dxtou66rd 0 502391 6216150 5650655 2024-05-13T19:09:29Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Talin]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki c1259tyiho6o8pef05v691rcc03youa 0 502392 6216154 6192895 2024-05-13T19:10:34Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Talin]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki o7p1wynpw4cnj49c6ffwq41dv1xaeye 0 502398 6216153 6193011 2024-05-13T19:10:23Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Talin]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki 7egac01ux9t0qmzbhz2opikvhkymecn 0 502425 6216155 5627105 2024-05-13T19:11:17Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Talin]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki pcfh3thdryv1s86pxcsznxu6sjfw3vm 6216156 6216155 2024-05-13T19:11:33Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Mestna obzidja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki ipifhi8adc9a0il7uxcv18iuqrsp9l3 0 502469 6216152 6151156 2024-05-13T19:10:08Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Talin]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki 3uv5uorayjg0jmts9fmny1xgtgixag1 0 502488 6216151 6157513 2024-05-13T19:09:51Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Mestne hiše]]; ±[[Kategorija:Talin]]→[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Talinu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki boje94zi2gp0kliqihkverre3h8tuqx 0 511073 6216207 6152619 2024-05-13T21:56:20Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki cjdh6blzmkv4owsdjpx00v5sm4a62tc 6216209 6216207 2024-05-13T21:57:39Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki 5qn5zhyhrcmneuxa32aywfjwpxdcazt 6216210 6216209 2024-05-13T21:59:20Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki 5u5g425dq9z6k95fj6cgmvcxjfhqii6 0 512689 6216106 6170079 2024-05-13T17:33:15Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Udeležba */Nvm wikitext text/x-wiki amisbptx7rfcdt6s8j943462xb9xk90 6216108 6216106 2024-05-13T17:35:03Z 2A00:EE2:1700:DF00:C4B5:B7CE:B8D5:D2A8 /* Udeležba */ wikitext text/x-wiki 1xffg7a0iws1bymshtnh5bb8bpk6brb 0 516067 6216348 6206954 2024-05-14T09:18:59Z 2001:1470:F6DC:CC:494A:485C:9BF9:70A9 napacnre info wikitext text/x-wiki c38d3satdsvu9d30ofkuswav983nkb2 6216349 6216348 2024-05-14T09:22:04Z 2001:1470:F6DC:CC:494A:485C:9BF9:70A9 wikitext text/x-wiki fv370acsecpuu10qahxzvpmei36opat 6216350 6216349 2024-05-14T09:22:33Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:F6DC:CC:494A:485C:9BF9:70A9|2001:1470:F6DC:CC:494A:485C:9BF9:70A9]] ([[User talk:2001:1470:F6DC:CC:494A:485C:9BF9:70A9|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:Breakup of Yugoslavia-TRY2.gif|sličica|325x325_pik|Animirana serija zemljevidov, ki prikazujejo razpad SFR Jugoslavija od leta 1991 do 1992. ]] '''Razpad Jugoslavije''' se je zgodil kot posledica vrste političnih pretresov in konfliktov v zgodnjih devetdesetih letih. Po obdobju politične in gospodarske krize v 80. letih dvajsetega stoletja so se zvezne republike [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] osamosvojile, vendar so nerešena vprašanja povzročila hude medetnične [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]]. Vojne so prizadele predvsem [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] ter nekaj let pozneje tudi [[Kosovo]].<ref>{{cite web|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=The Hungaro-Croatian Compromise of 1868 (The Nagodba)|work=h-net.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604141317/http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|archive-date=4 June 2011}}</ref> Po zmagi zaveznikov v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Jugoslavija ustanovljena kot federacija šestih republik z mejami po etničnih in zgodovinskih linijah: [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]] in [[Severna Makedonija|Makedonije]]. Poleg tega sta bili znotraj Srbije ustanovljeni dve avtonomni pokrajini: [[Vojvodina]] in [[Kosovo]]. Vsaka od republik je imela svojo podružnico [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vladajočo elito, morebitne napetosti pa so se reševale na zvezni ravni. Jugoslovanski model državne organizacije, pa tudi »srednja pot« med načrtnim in liberalnim gospodarstvom , država pa je do 80. let dvajsetega stoletja pod diktatorsko vladavino doživela obdobje relativne politične stabilnosti. Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta 1980 se oslabljen sistem zvezne vlade ni mogel spopasti z naraščajočimi gospodarskimi in političnimi izzivi.<ref>World Bank, World Development Report 1991, Statistical Annex, Tables 1 and 2, 1991.</ref> V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so kosovski [[Albanci]] začeli zahtevati, da se njihovi avtonomni pokrajini podeli status konstitutivne republike, začenši s protesti leta 1981. Etnične napetosti med Albanci in kosovskimi [[Srbi]] so ostale visoke skozi vse desetletje, kar je povzročilo rast srbskega nasprotovanja visoki avtonomiji pokrajin in neučinkovitemu sistemu konsenza na federalni ravni po vsej Jugoslaviji, kar je bilo videti kot ovira za srbske interese. Leta 1987 je na oblast v [[Socialistična republika Srbija|SR Srbiji]] prišel [[Slobodan Milošević]] in z vrsto populističnih potez pridobil de facto nadzor nad Kosovom, Vojvodino in Črno goro, s čimer je pridobil visoko raven podpore med Srbi za svojo centralistično politiko. Miloševiću so nasprotovali vodje strank zahodnih konstitutivnih republik [[Slovenija|Slovenije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]], ki so se zavzemali tudi za večjo demokratizacijo države v skladu z revolucijami leta 1989 v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Zveza komunistov Jugoslavije se je januarja 1990 razpustila po zvezni liniji. Republikanske komunistične organizacije so postale ločene socialistične stranke.<ref name="Asch-Reichmann">Beth J. Asch, Courtland Reichmann, Rand Corporation. ''Emigration and Its Effects on the Sending Country''. Rand Corporation, 1994. (pg. 26)</ref> Leta 1990 so socialisti (nekdanji komunisti) na prvih večstrankarskih volitvah po vsej državi izgubili oblast pred etničnimi separatističnimi strankami, razen v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]], kjer so zmagali Milošević in njegovi zavezniki. Nacionalistična retorika na vseh straneh je postajala vse bolj napeta. Med junijem 1991 in aprilom 1992 so štiri konstitutivne republike razglasile neodvisnost (federativni sta ostali le Srbija in Črna gora), vendar je status etničnih Srbov zunaj Srbije in Črne gore ter status etničnih [[Hrvati|Hrvatov]] zunaj Hrvaške ostal nerešen. Po nizu medetničnih incidentov so se začele jugoslovanske vojne, najprej na Hrvaškem, nato pa najhujše v večetnični Bosni in Hercegovini. Vojne so v državah pustile gospodarsko in politično škodo, ki se je še vedno čutila desetletja pozneje.<ref>{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/show/years-later-bosnia-still-struggling-with-the-aftermath-of-war|title=Decades later, Bosnia still struggling with the aftermath of war|date=19 November 2017|website=PBS NewsHour}}</ref> == Ozadje == Pred razpadom je bila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] regionalna industrijska sila s priznanim gospodarskim uspehom. Od leta 1960 do 1980 je letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala povprečno 6,1 %, [[zdravstvena oskrba]] je bila brezplačna, pismenost 91 %, pričakovana življenjska doba pa 72 let. Pred letom 1991 so bile oborožene sile Jugoslavije med najbolje opremljenimi v [[Evropa|Evropi]].<ref>{{cite magazine|date=23 February 1925|title=Elections|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,719894,00.html|magazine=[[Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080112220024/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,719894,00.html|archive-date=12 January 2008}}</ref> Jugoslavija je bila enotna država, ki se je povezovala tako z vzhodom kot tudi z zahodom. Poleg tega je bil njen predsednik [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] eden od ustanoviteljev, pa tudi inspirator tako imenovanega "tretjega sveta" ali "Skupine 77", ki je služila kot politična/ekonomska alternativa obema velesilama. Še pomembneje je, da je Jugoslavija delovala kot tamponska država med Zahodom in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in je preprečila Sovjetom pridobitev pristanišča na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].<ref>[http://www.croatianhistory.net/etf/einste.html Appeal to the international league of human rights], Albert Einstein/Heinrich Mann.</ref> Nadzor centralne vlade je začel popuščati zaradi naraščajočih nacionalističnih protestov in želje Komunistične partije, da podpre "nacionalno samoodločbo". To je vključevalo preoblikovanje [[Kosovo|Kosova]] v avtonomno regijo [[Srbija|Srbije]], ki je bila naložena z ustavi iz leta 1974. Ta ustava je prekinila pristojnosti med glavnim mestom in avtonomnimi pokrajinami Vojvodine, območjem Jugoslavije, naseljenim z velikim številom etničnih manjšin, in Kosovo, z dosledno prisotnostjo [[Albanci|Albancev]].{{sfn|Žerjavić|1993}} Kljub federativnemu ustroju nove Jugoslavije je še vedno obstajala napetost med federalisti, predvsem [[Slovenci]] in [[Hrvati]], ki so se zavzemali za večjo avtonomijo, in unitaristi, predvsem Srbi. Boj je potekal v več krogih protestov za pridobitev več individualnih in nacionalnih pravic, ki so dosegli vrhunec s hrvaško pomladjo in kasnejšo represijo. [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava iz leta 1974]] je bila poskus kratkega stika s tem vzorcem s krepitvijo zveznega modela in formalizacijo nacionalnih zakonov. Ohlapen nadzor je Jugoslavijo bistveno spremenil v dejansko konfederacijo, kar je spodkopalo tudi legitimnost režima znotraj federacije. Od poznih sedemdesetih let dvajsetega stoletja je naraščajoča vrzel v gospodarskih virih med razvitimi in nerazvitimi regijami Jugoslavije še dodatno poslabšala enotnost federacije. Razvitejši republiki, Slovenija in Hrvaška, sta zavrnili poskuse omejitve svoje avtonomije, kot je to določala ustava iz leta 1974. Slovensko javno mnenje je leta 1987 videlo boljše gospodarske priložnosti po osamosvojitvi od Jugoslavije. Bili so tudi kraji, ki niso imeli nobene gospodarske koristi od zveze z Jugoslavijo; na primer, avtonomna pokrajina Kosovo je bila nerazvita in BDP na prebivalca je padel s 47 % jugoslovanskega povprečja v neposrednem povojnem obdobju na 27 % v 80. letih dvajsetega stoletja. Ti podatki so poudarili velike razlike v kakovosti življenja v različnih republikah. Gospodarsko rast je zavirala kombinacija zahodnih trgovinskih ovir in naftna kriza leta 1973. Zaradi gospodarske krize se je bila Jugoslavija prisiljena močno zadolževati pri MDS. Poleg tega je MDS kot pogoj za prejemanje nadaljnjih posojil zahteval "liberalizacijo trga". Leta 1981 je imela Jugoslavija 19,9 milijarde dolarjev zunanjega dolga. Druga skrb je bila stopnja brezposelnosti 1 milijona ljudi, ki je bila dosežena okoli 80. let dvajsetega stoletja. Temu problemu se je pridružila razširjena »neproduktivnost juga«, ki ni prispevala le k gospodarskim vojnam Jugoslavije, temveč je dodatno razjezila produktivnejšo [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref name="Asch-Reichmann2">Beth J. Asch, Courtland Reichmann, Rand Corporation. ''Emigration and Its Effects on the Sending Country''. Rand Corporation, 1994. (pg. 26)</ref><ref name="Massey-Taylor">Douglas S. Massey, J. Edward Taylor. ''International Migration: Prospects and Policies in a Global Market''. Oxford University Press, 2004. (pg. 159)</ref> == Vzroki == Z ustavo iz leta 1974 je funkcijo predsednika Jugoslavije nadomestilo jugoslovansko predsedstvo, osemčlanski kolektivni vodja države, ki ga sestavljajo predstavniki šestih republik in, sporno, dveh avtonomnih pokrajin [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]], PSA Kosovo in PSA Vojvodina. Od ustanovitve Socialistične Jugoslavije leta 1945 je Konstitutivna Socialistična republika Srbija (RS Srbija) vključevala dve avtonomni pokrajini PSA Kosovo in PSA [[Vojvodina]]. Z ustavo iz leta 1974 se je vpliv centralne vlade SR Srbije na pokrajine močno zmanjšal, kar jim je zagotovilo zelo iskano avtonomijo. Vlada Socialistične republike Srbije ni mogla sprejemati določenih odločitev, ki so jih proizvajale in izvajale pokrajine, pokrajine, ki so v vsakem primeru imele glas v jugoslovanskem predsedstvu, glas včasih ne vedno v prid RE Srbije. V Srbiji je bilo veliko zamere do teh vedenj, vedenj, ki so jih srbski nacionalisti videli kot poskus "razdelitve Srbije". Ustava iz leta 1974 ni samo poslabšala strahu etničnih Srbov, da bi se v prihodnosti znašli v "šibki Srbiji, v močni Jugoslaviji", ampak je udarila tudi v srce nacionalističnih čustev. Večina Srbov je Kosovo smatrala za "zibelko naroda" in ni sprejela možnosti, da bi ga izgubili zaradi prisotnosti večine albanskega prebivalstva v regiji. Da bi zagotovil svojo zapuščino, je Titova ustava iz leta 1974 vzpostavila sistem letnih predsedstev, ki so se rotirali med osmimi voditelji republik in avtonomnih pokrajin. Titova smrt je pokazala, da so bili tako kratki mandati v predsedniški rotaciji zelo neučinkoviti. Pravzaprav je povzročil vakuum moči, ki je trajal večino osemdesetih let. [[Edvard Kardelj]], podpredsednik jugoslovanske vlade, je umrl 10. februarja 1979. Njegova smrt je povzročila odhod generacije komunistov, ki je ustvarila Titovo Jugoslavijo. === Smrt Tita in oslabitev komunizma === [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], predsednik jugoslovanske vlade in voditelj države, je umrl 4. maja 1980. [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Njegova smrt]] je bila objavljena na televiziji še isti dan, zvečer. Njegova smrt je odstranila tisto, kar so številni mednarodni politični opazovalci videli kot glavno združevalno silo Jugoslavije, nato pa so se začele krepiti etnične napetosti. Kriza, ki se je pojavila v Jugoslaviji, je bila tudi odraz oslabitve komunističnih držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] proti koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]], ki je privedla do [[Padec berlinskega zidu|padca berlinskega zidu]] leta 1989. V Jugoslaviji je nacionalna komunistična partija, uradno imenovana [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveza komunistov]], tako izgubila svojo ideološko moč.<ref name="Pešić-USIP-LCY-potency2">{{cite journal|author=Vesna Pešić|author-link=Vesna Pešić|date=April 1996|title=Serbian Nationalism and the Origins of the Yugoslav Crisis|url=http://www.usip.org/publications/serbian-nationalism-and-origins-yugoslav-crisis|journal=Peaceworks|publisher=[[United States Institute for Peace]]|issue=8|page=12|access-date=10 December 2010}}</ref> Leta 1986 je Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) bistveno prispevala k dvigu nacionalističnih čustev, medtem ko je pripravila kontroverzni memorandum Sanu, ki je odkrito kritičen do oslabitve srbske centralne vlade. Nasprotja v srbski avtonomni pokrajini PSA Kosovo med Srbi in Albanci so eksponentno rasla. To je skupaj z gospodarskimi težavami povzročilo povečanje srbske zamere med Albanci nad ustavo iz leta 1974. Kosovski Albanci so v zgodnjih 80. letih dvajsetega stoletja začeli zaprositi za status konstitutivne republike, zlasti med protesti leta 1981. Te proteste so Srbi obravnavali kot uničujoč udarec njihovemu ponosu zaradi zgodovinskih vezi, ki so jih vedno imeli s Kosovom. Razumelo se je, da bi bila ta odcepitev za kosovske Srbe uničujoča. To je na koncu pripeljalo do zatiranja albanske večine. Medtem pa sta bolj uspešni republiki Slovenija in Hrvaška zahtevali več decentralizacije in [[Demokracija|demokracije]].<ref name="NYT-Croatia-Prosperity-1985">{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1985/12/08/world/yugoslav-republic-jealously-guards-its-gains.html?ref=croatia|title=Yugoslav republic jealously guards its gains|author=Henry Kamm|author-link=Henry Kamm|date=8 December 1985|access-date=10 December 2010}}</ref> Zgodovinar Basil Davidson je trdil, da je "zatekanje k etnični pripadnosti" kot razlaga konflikta psevdoznanstveni nesmisel. "Tudi stopnja jezikovnih in verskih razlik" je bila manj pomembna, kot so običajno trdili novinarji. Med obema glavnima skupnostma, [[Srbi]] in Hrvati, trdi Davidson, "izraz 'etnično čiščenje' sploh ni imel smisla". Davidson se strinja s Susan Woodward, strokovnjakinjo za balkanske zadeve, ki je našla "motivirajoče vzroke za razpad v gospodarskih okoliščinah in njegovih hudih pritiskih". === Gospodarski zlom in mednarodna klima === Ko je Tito do svoje smrti leta 1980 vodil Jugoslavijo, se je njegova politika zavzemala za hitro gospodarsko rast, zelo visoko rast v sedemdesetih letih. Vendar pa je prevelika ekspanzija gospodarstva povzročila inflacijo in pahnila Jugoslavijo v gospodarsko recesijo. Velik problem za Jugoslavijo je bil velik dolg, ki je nastal v sedemdesetih letih, ki se je kasneje v 80. letih izkazal za težko odplačljivega. Dolg, ki je bil prvotno ocenjen na 6 milijard ameriških dolarjev, se je izkazal za blizu 21 milijard ameriških dolarjev, kar je ogromno za revno državo, kot je Jugoslavija. Leta 1984 je Reaganova administracija objavila zaupni dokument, Direktivo o nacionalni varnostni odločbi 133, v kateri je izrazila zaskrbljenost, da bi obremenitev jugoslovanskega dolga lahko povzročila, da se država uskladila s sovjetskim blokom.{{sfn|Crampton|1997|p=386-387}} Med letoma 1987 in 1988 se je razvil val velikih stavk, ko so delavci zahtevali višje plače, da bi nadomestili inflacijo, saj je Mednarodni denarni sklad pozval k prenehanju različnih subvencij. Končno je varčevalna politika v ospredje postavila napetosti med republikama, ki so veljale za "bogate", republikama, kot sta Slovenija in Hrvaška, proti "revnejšim" republikam, kot je Srbija. Tako Slovenija kot Hrvaška sta menili, da preveč prispevata v zvezni proračun za podporo republikam, ki jih »nimajo«, medtem ko je Srbija želela, da bi Hrvaška in Slovenija plačali več v zvezni proračun, da bi ju podprli v obdobju varčevanja. V Srbiji so se zavzemali za večjo centralizacijo odločitev, da bi Hrvaško in Slovenijo prisilil, da več prispevata v zvezni proračun, zahteve, ki so bile v celoti zavrnjene.{{sfn|Crampton|1997|p=387-388}} Ker prisotnost komunistične države zunaj sovjetskega bloka ni bila več potrebna, kar je bilo koristno za destabilizacijo sovjetskega bloka in sprostitev napetosti s Sovjetsko zvezo, potem ko je Mihail Gorbačov postal voditelj leta 1985, zahodni narodi niso bili več pripravljeni biti radodarni pri prestrukturiranju dolgov Jugoslavije. Zunanji status quo, od katerega je bila odvisna preživetja Komunistične partije, se je začel rušiti. Poleg tega je padec komunizma po vsej Srednji in Vzhodni Evropi znova prinesel na površje vsa notranja nasprotja Jugoslavije, gospodarsko neučinkovitost, kronično pomanjkanje produktivnosti, ki jih je spodbudila odločitev voditeljev države, da izvajajo politiko polne okupacije, in etnične-verske napetosti. Neuvrščenost Jugoslavije je povzročila preveliko posojanje obeh blokov velesil. Ta stik z ZDA in Zahodom je odprl trge Jugoslavije pred preostalo srednjo in vzhodno Evropo. Osemdeseta so bila desetletje močne prisotnosti zahodnih gospodarskih ministrov v Jugoslaviji. Leta 1990 je ameriška politika vztrajala pri varčevalnem programu, šok terapiji, ki je bila naložena nekdanjim državam Comecon. Ta program so podprli MDS in druge organizacije "kot pogoj za nove kapitalske injekcije."<ref>{{cite news|author=John Tagliabue|url=https://www.nytimes.com/1987/12/06/weekinreview/the-world-austerity-and-unrest-on-rise-in-eastern-bloc.html|title=Austerity and Unrest on Rise in Eastern Block|date=6 December 1987|newspaper=The New York Times|access-date=22 February 2019}}</ref>    == Rast nacionalizma v Srbiji (1987-1989) == === Slobodan Milošević === [[Slika:Slobodan Milosevic.jpg|sličica|288x288_pik|[[Slobodan Milošević]], predsednik [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]]]] Leta 1987 je bil srbski komunistični uradnik [[Slobodan Milošević]] poslan posredovati v etničnem protestu pod vodstvom Srbov proti albanski upravi PSA Kosovo. Milošević je bil do takrat brezkompromisen komunist, ki je vse oblike [[Nacionalizem|nacionalizma]] oznanjal kot izdajo, kot je na primer obsodil Sanujev memorandum kot "nič drugega kot obliko temnega nacionalizma". Vendar je bila avtonomija Kosova v Srbiji vedno obravnavana kot nepriljubljena politika, zato je Milošević izkoristil situacijo in se oddaljil od tradicionalne komunistične nevtralnosti glede tega vprašanja. Milošević je Srbom zagotovil, da se bo njihovo grdo ravnanje s strani etničnih Albancev na Kosovu ustavilo. Nato je začel kampanjo proti vladajoči komunistični eliti SR Srbije in pozival k zmanjšanju avtonomije Kosova in Vojvodine.<ref>Lampe, John R. 2000. ''Yugoslavia as History: Twice There Was a Country.'' Cambridge: Cambridge University Press. p347</ref> Ta dejanja so ga naredila priljubljenega pri Srbih in pripomogla k njegovemu vzponu na oblast. Milošević in njegovi zavezniki so organizirali agresivno nacionalistično agendo oživljanja SR Srbije v Jugoslaviji, ki je obljubljala reforme in zaščito za vse Srbe.  Vladajoča stranka SFR Jugoslavije je bila Zveza komunistov Jugoslavije (SKJ), sestavljena politična stranka, sestavljena iz osmih lig komunistov iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Zveza komunistov Srbije (SKS) je vladala SR Srbiji. Na valu nacionalističnega čustva in na novo pridobljene priljubljenosti na Kosovu je Slobodan Milošević, predsednik Zveze komunistov Srbije (SKS) od maja 1986, postal najmočnejši politik v Srbiji, premagal je svojega nekdanjega mentorja, predsednika Srbije, [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] na osmi seji Zveze komunistov Srbije, ki je potekala 22. septembra 1987. Na demonstracijah leta 1988 v [[Beograd|Beogradu]] je Milošević pojasnil svoje dojemanje položaja SR Srbije v Jugoslaviji, rekoč: <blockquote>»Doma in v tujini se srbski sovražniki množijo proti nam. Povemo jim: "Ni nas strah, ne bomo se umaknili." (Slobodan Milošević, 19. november 1988)</blockquote>Ob neki drugi priložnosti je zasebno izjavil:<blockquote>»Srbi bomo delovali v interesu Srbije, ne glede na to, ali bomo to počeli v skladu z ustavo ali ne, ali bomo to storili v skladu z zakonom ali ne, ali bomo to storili v skladu s statutom stranke ali ne. " (Slobodan Milošević) </blockquote> === Protibirokratska revolucija === Protibirokratska revolucija se je začela z vrsto protestov v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]], ki jih je organiziral Milošević, da bi svoje privržence namestil v PSA Vojvodina, PSA Kosovo in Socialistična republika Črna gora, medtem ko je poskušal izriniti svoje tekmece. Oktobra 1988 je vlada Črne gore preživela državni udar, januarja 1989 pa niti sekunde. Poleg same Srbije bi Milošević zdaj lahko v Svet jugoslovanskega predsedstva vsilil predstavnike obeh pokrajin in Socialistične republike Črne gore. Isto orodje, ki je prej zmanjševalo srbski vpliv, je bilo zdaj uporabljeno za njegovo povečanje: kot osemčlansko predsedstvo je Milošević lahko računal na najmanj štiri glasove: SR Črna Gora, po lokalnih dogodkih, njegov prek SR Srbije, zdaj pa PSA Vojvodina in PSA. Kosovo tudi. V seriji shodov, imenovanih "Zbor resnice", je Miloševićevim privržencem uspelo strmoglaviti lokalne oblasti in jih zamenjati z njegovimi zavezniki.<ref>{{cite news|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html?sq=Titograd&scp=2&st=nyt|title=Leaders of a Republic in Yugoslavia Resign|newspaper=[[The New York Times]]|date=12 January 1989|access-date=7 February 2010|archive-date=25 July 2012|url-status=live|archive-url=https://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=http://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html}}</ref> Po teh dogodkih so februarja 1989 albanski rudarji Kosova organizirali stavko in zahtevali ohranitev avtonomije, ki je bila zdaj ogrožena. To je prispevalo k etničnemu konfliktu med albanskim in srbskim prebivalstvom v pokrajini. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja so etnični Albanci predstavljali 77 % prebivalstva na Kosovu. Junija 1989, ob 600. obletnici zgodovinskega poraza Srbije na Kosovu, je imel Slobodan Milošević govor na Gazimestanu pred 200.000 Srbi s srbsko nacionalistično tematiko, ki je namerno obudila srbsko srednjeveško zgodovino. Miloševićev odgovor na nesposobnost federalnega sistema je bila centralizacija vlade. Glede na to, da sta Slovenija in Hrvaška gledali naprej v osamosvojitev, se je to štelo za nesprejemljivo. === Vpliv === Medtem sta SR Slovenija in SR Hrvaška še vedno podpirali albanske rudarje in njihov boj. Slovenski mediji so objavili prispevke, v katerih so Miloševića primerjali s fašističnim diktatorjem [[Benito Mussolini|Benitom Mussoliniem]].<ref>[https://web.archive.org/web/20071019033228/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,968740,00.html "Communism O Nationalism!"]. ''Time''. (24 October 1988).</ref> Milošević je trdil, da je ta kritika neutemeljena in je pomenila "širjenje strahu pred Srbijo" Miloševićevi državni mediji so v odgovoru trdili, da [[Milan Kučan]], vodja [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], podpira separatizem Kosova in Slovenije. Začetne stavke na Kosovu so se spremenile v obsežne demonstracije, ki so pozivale, naj Kosovo postane sedma republika. To je razjezilo vodstvo Srbije, ki je začelo uporabljati policijo, kasneje pa tudi zvezno vojsko (JLA). Februarja 1989 je bil Albanec [[Azem Vllasi]], predstavnik Kosova v predsedstvu, prisiljen odstopiti in ga je zamenjal Miloševićev zaveznik. Albanski protestniki so zahtevali, da se Vllasi vrne v domovino, Vllasijeva podpora demonstracijam pa je povzročila, da so se Milošević in njegovi zavezniki odzvali z navedbo, da gre za "protirevolucijo proti Srbiji in Jugoslaviji", in zahtevali, da jugoslovanska zvezna vlada premaga albanske norce. Milošević je zaradi velikega protesta v Beogradu pred jugoslovanskim parlamentom okrepil razmere, zahvaljujoč Miloševićevim srbskim podpornikom, ki so prosili jugoslovanske vojaške sile, naj okrepijo svojo prisotnost na Kosovu, da bi zaščitile Srbe in končale stavko. 27. februarja 1989 je predstavnik SR Slovenije v kolektivnem predsedstvu Jugoslavije Milan Kučan nasprotoval zahtevam Srbov in iz Beograda odpotoval v SR Slovenijo, kjer se je udeležil zasedanja v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je bilo soorganizirano z demokratičnimi silami opozicije in na katerem so javno podprli prizadevanja albanskih protestnikov, ki so zahtevali izpustitev Vllasija. V dokumentarnem filmu BBC "Smrt Jugoslavije" iz leta 1995 je Kučan trdil, da je bil leta 1989 zaskrbljen zaradi uspehov Miloševićeve protibirokratske revolucije v srbskih pokrajinah in [[Črna gora|Črni gori]], da bo njegova majhna republika naslednja tarča političnega udara podpornikov Miloševića, če ne bi preprečili državnega udara na Kosovu. Srbska državna televizija je Kučana obsodila in ga označila za separatista, izdajalca in zagovornika albanskega separatizma. V Beogradu so se nadaljevali srbski protesti in zahtevali ukrepanje na Kosovu. Milošević je naložil komunističnemu predstavniku Petru Gračaninu, naj poskrbi za nadaljevanje protesta, ko je razpravljal o vprašanjih na Svetu Zveze komunistov, da bi drugi člani spoznali, da je na njegovi strani ogromna podpora pri zajezitvi albanske stavke v Kosovo. Tiskovni predstavnik srbskega parlamenta Borisav Jović, močan Miloševićev zaveznik, se je srečal s sedanjim predsednikom jugoslovanskega predsedstva, bosanskim predstavnikom Raifom Dizdarevićem, in zahteval, da zvezna vlada ugodi srbskim zahtevam. Dizdarević se je z Jovićem prepiral, češ da so organizirali demonstracije, oni pa so jih nadzorovali," Jović ni hotel prevzeti odgovornosti za dejanja protestnikov. Dizdarević se je nato odločil, da bo razmere poskušal umiriti s pogovorom z demonstranti s strastnim govorom za jugoslovansko enotnost, ki je izjavil:<blockquote>»Naši očetje so umrli, da so ustvarili Jugoslavijo. Ne bomo šli na pot nacionalnega konflikta. Stopili bomo na pot bratstva in enotnosti." (Raif Dizdarević, 1989.)</blockquote>Ta izjava je dobila spoštovan aplavz, vendar se je protest kljub temu nadaljeval. Jović je kasneje navdušeno govoril z množico in dejal, da bo Milošević prišel podpreti njihov protest. Ko je prišel, je Milošević govoril z demonstranti in jim veselo povedal, da srbski narod zmaguje v boju proti starim partijskim birokratom. Nato je vzklik iz množice zavpil "aretirajte Vllasija". Milošević se je pretvarjal, da ni prav poslušal prošnje, vendar je množici izjavil, da bo vsak, ki se zaroti proti enotnosti Jugoslavije, aretiran in kaznovan, naslednji dan pa po nasvetu stranke v Srbiji potisnjen v pokornost sile. Jugoslovani so se prebili na Kosovo in Vllasija aretirali. Marca 1989 se je kriza v Jugoslaviji povečala po sprejetju amandmajev srbske ustave, ki so vladi republike omogočili ponovno potrditev učinkovite oblasti nad avtonomnima pokrajinama Kosovo in Vojvodina. Do takrat je bilo znotraj teh pokrajin zakonsko sprejetih več političnih odločitev, ki so privedle do glasovanja na ravni jugoslovanskega zveznega predsedstva (šest republik in dva člana avtonomnih pokrajin). Skupina srbskih privržencev z Miloševićevega Kosova, ki je prispevala k razrešitvi Vllasija, je izjavila, da gre v Slovenijo za organizacijo "Shoda resnice", operacije, s katero naj bi Milana Kučana obtožili jugoslavnske izdaje in zahtevali njegovo odstavitev. Vendar je poskus ponovitve protibirokratske revolucije v Ljubljani decembra 1989 propadel: srbski protestniki, ki so morali z vlakom v Slovenijo, so bili ustavljeni, ko je hrvaška policija v sodelovanju s [[Policija (Slovenija)|slovensko policijo]] zaprla vse tranzite po njenem ozemlju.<ref>{{cite web|url=http://www.fvv.uni-mb.si/varstvoslovje/Abstract.aspx?cid=329|title=Historical Circumstances in Which "The Rally of Truth" in Ljubljana Was Prevented|publisher=Journal of Criminal Justice and Security|access-date=4 July 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213053210/http://www.fvv.uni-mb.si/varstvoslovje/Abstract.aspx?cid=329|archive-date=13 December 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/108/predvajaj/|title=Rally of truth (Miting resnice)|publisher=A documentary published by [[RTV Slovenija]]|access-date=4 July 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.akcijasever.si/|title=akcijasever.si|publisher=The "North" Veteran Organization|access-date=3 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20171229002346/http://www.akcijasever.si/|archive-date=29 December 2017|url-status=dead}}</ref> V predsedstvu Jugoslavije so tedaj bili Srb [[Borisav Jović]], tedanji predsednik predsedstva, Črnogorec [[Nenad Bućin]], vojvodinski Jugoslovan in kosovski [[Riza Sapunxhiu]], tvorili nekakšen »glasovalni blok«.<ref name="bhdani-20014">{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}</ref> == Končna politična kriza (1990 — 1992) == Januarja 1990 je bil sklican XIV. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vladajoča jugoslovanska stranka [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveza komunistov Jugoslavije (SKJ)]] je bila v krizi. Večji del kongresa je bil s srbsko in slovensko delegacijo namenjen razpravi o prihodnosti Zveze komunistov in Jugoslavije. SR Hrvaška je srbskim protestnikom preprečila dostop do SR Slovenije. Srbska delegacija, ki jo je vodil Milošević, je pri članstvu v stranki vztrajala pri politiki "ena oseba, en glas", ki bi dala več moči največji etnični skupini stranke, to je Srbom. Po drugi strani so Slovenci in Hrvati poskušali reformirati Jugoslavijo tako, da so šestim republikam prenesli še večjo oblast. Posledično sta slovenska in hrvaška delegacija zapustili kongres 23. januarja 1990 in dejansko razpustili jugoslovansko stranko. Ta odločitev je skupaj z zunanjimi pritiski sprožila prevzem večstrankarskega sistema v vseh republikah. === Večstrankarske volitve === Leta 1990 so posamezne republike izvedle večstrankarske volitve, medtem ko nekdanji komunisti niso uspeli zmagati na ponovnih volitvah in večina izvoljenih vlad je sprejela nacionalistične politične platforme in obljubljala, da bodo ločeno zaščitile svoje nacionalistične interese. Na večstrankarskih parlamentarnih volitvah so nacionalisti premagali nekdanje komunistične stranke v Sloveniji 8. aprila 1990, na Hrvaškem 22. aprila in 2. maja 1990, v Makedoniji 11. in 25. novembra in 9. decembra 1990 ter v Bosni in Hercegovini 18. in 25. novembra 1990. Na večstrankarskih parlamentarnih volitvah so preimenovane nekdanje komunistične stranke zmagale v Črni gori 9. in 16. decembra 1990 ter v Srbiji 9. in 23. decembra 1990. Poleg tega je Srbija za predsednika ponovno izvolila Slobodana Miloševića. Srbija in Črna gora sta vse bolj podpirali Jugoslavijo, v kateri so prevladovali Srbi. === Etnične napetosti na Hrvaškem === Na Hrvaškem je bila izvoljena Hrvaška nacionalistična demokratska zveza (HDZ), ki jo je vodil kontroverzni nacionalist [[Franjo Tuđman]], z obljubo, da bo zaščitila Hrvaško pred Miloševićem z javno podporo hrvaški suverenosti. Hrvaški Srbi so bili previdni do Tuđmanove nacionalistične vlade, medtem ko so leta 1990 srbski nacionalisti v južnem hrvaškem mestu Knin organizirali in oblikovali separatistično enoto, znano kot SAO Krajina, ki je zahtevala, da ostane politično združena s preostalim srbskim prebivalstvom, če bi se Hrvaška odločila odcepiti. Srbska vlada je podprla upor hrvaških Srbov in trdila, da je bila Tuđmanova vlada za Srbe enakovredna fašistični marionetni vladi na oblasti med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ([[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]), vladi, ki je zagrešila genocid nad Srbi. Milošević je to uporabil za združevanje Srbov proti hrvaški vladi. <ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1991/01/10/world/financial-scandal-rocks-yugoslavia.html|work=The New York Times|title=Financial Scandal Rocks Yugoslavia|first=Chuck|last=Sudetic|date=10 January 1991|access-date=26 April 2010}}</ref> [[Slika:FranjoTudman.JPG|levo|sličica|258x258_pik|[[Franjo Tuđman]], prvi predsednik [[Hrvaška|Republike Hrvaške]]]] Hrvaški Srbi v [[Knin|Kninu]] so pod vodstvom lokalnega policijskega inšpektorja [[Milan Martić|Milana Martića]] poskušali pridobiti orožje za podporo hrvaškim Srbom, da bi organizirali uspešno vstajo proti hrvaški vladi. Hrvaški srbski politiki, vključno z županom Knina, so se avgusta 1990 srečali z Borisavom Jovićem, vodjo jugoslovanskega predsedstva, in ga pozvali, naj prepriča svet, da sprejme ukrepe za preprečitev ločitve Hrvaške od Jugoslavije, in izjavil, da v tem primeru prebiva srbsko prebivalstvo na Hrvaškem, katero bi bilo v nevarnosti v prisotnosti nacionalistične vlade pod vodstvom Tuđmana. Na sestanku je vojaški častnik [[Petar Gračanin]] hrvaške srbske politike poučil, kako naj organizirajo upor, in jim rekel, naj postavljajo barikade in sestavljajo kakršno koli orožje, češː »Če ne moreš dobiti nič drugega, uporabi puške iz lova«. Sprva je upor postal znan kot "revolucija hlodov", saj so Srbi zaprli ulice Knina s podrtimi drevesi, ki so Hrvatom preprečili vstop v Knin ali hrvaško obalno regijo [[Dalmacija|Dalmacijo]].  Dokumentarec BBC Smrt Jugoslavije je razkril, da je hrvaška TV takrat zavračala "revolucijo na brun" kot delo pijanih Srbov, s čimer je želela zmanjšati resno polemiko. A blokada je škodila [[Turizem na Hrvaškem|hrvaškemu turizmu]]. Hrvaška vlada je zavrnila pogajanja s srbskimi separatisti in se je odločila, da bo upor ustavila s silo in poslala oborožene specialne enote s helikopterji, da bi zadušili upor. Piloti so trdili, da so pripeljali "opremo" v [[Knin]], a je posredovalo jugoslovansko zvezno letalstvo, ki je poslalo lovska letala, da bi jih prestregla, ter zahtevala, da se helikopterji vrnejo v svojo bazo ali pa jih izstrelijo. Za hrvaško vlado je ta akcija jugoslovanskega letalstva razkrila, da je Jugoslovanska ljudska armada vse bolj pod srbskim nadzorom. SAO Krajino je 21. decembra 1990 Srbski narodni svet pod vodstvom [[Milan Babić|Milana Babića]] uradno razglasil za ločeno enoto. Avgusta 1990 je hrvaški parlament po revoluciji hlodov zamenjal svojega predstavnika Stipeta Šuvarja s Stjepanom Mesićem.<ref>{{cite web|url=http://www.slobodnaevropa.org/content/article/1045346.html|publisher=[[Radio Free Europe]]|language=hr|title=Svjedoci raspada – Stipe Šuvar: Moji obračuni s njima|date=27 February 2008|access-date=2012-11-27}}</ref> Mesić je funkcijo začel opravljati šele oktobra 1990 zaradi protestov srbske strani, pozneje se je pridružil Makedoncu [[Vasil Tupurkovski|Vasilu Tupurkovskemu]], Slovencu [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] in Bosancu [[Bogić Bogićević|Bogiću Bogićeviču]] pri nasprotovanju zahtevam za razglasitev splošnega izrednega stanja, ki bi imelo dovoljenje za JLA uvesti vojno stanje.<ref name="bhdani-20013">{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}</ref> Po prvih rezultatih večstrankarskih volitev so republike Slovenija, Hrvaška in Makedonija jeseni 1990 predlagale preoblikovanje Jugoslavije v svobodno federacijo šestih republik, vendar je Milošević vse te predloge zavrnil z argumentom, da tako kot Slovenci in Hrvati so imeli pravico do samoodločbe tudi Srbi. Srbske politike je vznemirila sprememba ubeseditve v hrvaški božični ustavi, ki je status etničnih Srbov na Hrvaškem spremenila iz "izrecno omenjena nacija (narod)" v "narod, ki je naveden skupaj z manjšinami" (narodi i manjine). == Osamosvojitev Slovenije in Hrvaške == [[Slika:Milan Kucan.jpg|levo|sličica|[[Milan Kučan]], prvi predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]]]] Na referendumu o osamosvojitvi Slovenije, ki je potekal 23. decembra 1990, je za osamosvojitev glasovala velika večina prebivalcev:<ref>{{cite web|url=https://www.sussex.ac.uk/webteam/gateway/file.php?name=epern-ref-no-3.pdf&site=266|title=REFERENDUM BRIEFING NO 3|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101218000730/http://www.sussex.ac.uk/sei/documents/slovenian3.pdf|archive-date=18 December 2010}}</ref> 88,5 % vseh volivcev (94,8 % udeležencev) je glasovala ZA osamosvojitev.<ref name="Juberias">{{cite book|chapter-url=http://crnvo.me/docs/biblio_eng/p10.pdf|title=Legal Aspects for Referendum in Montenegro in the Context of International Law and Practice|date=November 2005|chapter=Some legal (and political) considerations about the legal framework for referendum in Montenegro, in the light of European experiences and standards|last=Flores Juberías|first=Carlos|page=74|publisher=Foundation Open Society Institute, Representative Office Montenegro|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120201134229/http://crnvo.me/docs/biblio_eng/p10.pdf|archive-date=1 February 2012}}</ref><ref name="STAT11">{{cite book|chapter-url=http://www.stat.si/letopis/2011/05_11/05-11-11.htm|title=Statistični letopis 2011|trans-title=Statistical Yearbook 2011|chapter=Volitve|trans-chapter=Elections|page=108|publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia|work=Statistical Yearbook 2011|year=2011|volume=15|issn=1318-5403|access-date=2022-04-24|archive-date=2013-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826065022/http://www.stat.si/letopis/2011/05_11/05-11-11.htm|url-status=dead}}</ref> Januarja 1991 je jugoslovanska protiobveščevalna služba KOS (Kontraobaveštajna služba) pokazala posnetek tajnega srečanja z vzdevkom "Špegljeve kasete", kjer je potekal sestanek hrvaškega obrambnega ministra [[Martin Špegelj|Martina Špeglja]] in drugih. Špegelj je med srečanjem sporočil, da je Hrvaška v vojni z jugoslovansko vojsko (JNA, Jugoslovenska Narodna Armija), ki daje navodila o tihotapljenju orožja in načinih ravnanja z vojaškimi častniki v hrvaških mestih. Nato je srbska vojska Špeglja želela obtožiti izdaje in nedovoljenega uvoza orožja, predvsem iz Madžarske. Odkritje hrvaške trgovine z orožjem v kombinaciji s kninsko krizo, izvolitev osamosvojitvenih vlad v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji in Sloveniji ter Slovenci, ki so se na referendumu o tem zavzemali za neodvisnost, so namigovali na to, da bi se Jugoslavija morala soočiti z neposrednim razpadom. 1. marca 1991 je JNA zasedla položaj pri Pakracu, 9. marca 1991 pa so bili protesti v Beogradu zatrti s pomočjo vojske. 12. marca 1991 se je vodstvo srbske vojske srečalo s predsedstvom, da bi ga prepričalo, da razglasi izredno stanje, ki bi panjugoslovanski vojski omogočilo, da prevzame nadzor nad državo. Poveljnik jugoslovanske vojske [[Veljko Kadijević]] je izjavil, da je šlo za zaroto za uničenje države, in dejal:<blockquote>»Izdelan je bil zahrbten načrt za uničenje Jugoslavije. Prva faza je državljanska vojna. Druga faza je tuja intervencija. Potem bodo po vsej Jugoslaviji vzpostavljeni marionetni režimi." (Veljko Kadijević, 12. marec 1991)</blockquote>Ta izjava je dejansko pomenila, da so Srbi nove vlade, ki branijo neodvisnost republik, videli kot orodje Zahoda. Na insinuacijo se je jezno odzval hrvaški delegat [[Stjepan Mesić]], ki je Jovića in Kadijevića obtožil, da sta poskušala uporabiti vojsko za ustvanovitev Velike Srbije in izjavil: "To pomeni vojna!". Jović in Kadijević sta nato pozvala delegate vsake republike, naj glasujejo o dovolitvi vojaškega stanja, in opozorila, da bi Jugoslavija verjetno razpadla, če ne bo vojnega stanja. Na seji je bil izglasovan predlog za uvedbo vojnega stanja, ki bi omogočilo vojaško akcijo za konec krize na Hrvaškem z zagotavljanjem zaščite Srbom.<ref name="bhdani-20012">{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}</ref> Predlog je bil zavrnjen, pomembna in odločilna je bila vloga bosanskega delegata srbske narodnosti Bogića Bogićevića, ki je glasoval proti, saj je menil, da je diplomacija sposobna rešiti krizo. Jugoslovanska predsedniška kriza se je ustavila, ko je Kosovar Riza Sapunxhiu marca 1991 pri drugem glasovanju zavrnil zahtevo za razglasitev vojnega stanja. Jović je za kratek čas protestno odstopil, a se je kmalu vrnil. 16. maja 1991 je srbski parlament Sapunxhiua zamenjal s Sejdom Bajramovićem, Njada Bucina iz Vojvodine pa z Jugoslavom Kostićem. Te spremembe so praktično preprečile delovanje predsedstva, saj je srbska frakcija Miloševića v zveznem predsedstvu zagotovila štiri od osmih glasov, tako da je lahko preprečila vsako neugodno odločitev na zvezni ravni, kar je sprožilo nasprotovanje del drugih republik in poziva k reformi jugoslovanske federacije.<ref name="bhdani-2001">{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}</ref> Po izteku Jovićevega mandata kot vodje kolektivnega predsedstva je Milošević namesto da bi mandat podelil Mesiću, vsilil [[Branko Kostić|Branku Kostiću]], članu promiloševićeve vlade v Črni gori. Na referendumu o neodvisnosti Hrvaške, ki je potekal 2. maja 1991, je za glasovalo 93,24 odstotka. 19. maja 1991 je na Hrvaškem potekal drugi krog referenduma o ustroju jugoslovanske federacije. Vprašanje na glasovnici ni bilo eksplicitno, torej volivca ni neposredno spraševalo, ali je bolj ali manj za odcepitev. Na referendumu so volivca vprašali, ali se zavzema za Hrvaško, "ki je sposobna vstopiti v zavezništvo suverenih držav z drugimi republikami". Za predlog je glasovalo 78,69 % vseh volivcev, proti je glasovalo 1,2 %, vzdržanih pa se je 20,11 %. 25. junija 1991 sta [[Slovenija]] in [[Hrvaška]] razglasili neodvisnost in se s tem odcepili od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]]. == Začetek jugoslovanskih vojn == === Vojna v Sloveniji  === [[Slika:War of Independence of Slovenia.png|sličica|341x341_pik|Prizori [[Vojna za Slovenijo|osamosvojitvene vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]]] 26. junija 1991 zjutraj so enote XIII korpusa JLA zapustile svojo vojašnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]] na Hrvaškem in se premaknile proti državnim mejam Slovenije z [[Italija|Italijo]]. Ta poteza je takoj sprožila ostro reakcijo domačih Slovencev, ki so organizirali spontane barikade in demonstracije proti delovanju JLA. Spopadi se še niso začeli, obe strani pa sta, sprejeli neuradno politiko, da ne bi prvi sprožili vojne. Takrat je slovenska vlada že uresničila svoj načrt o prevzemu nadzora tako nad ljubljanskim mednarodnim letališčem kot tudi nad slovenskimi mejami na mejah z Italijo, [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Osebje, ki je upravljalo mejne postojanke, je bilo v večini primerov že slovensko, zato je bil slovenski prevzem večinoma omejen na menjavo uniform in znakov, brez bojev. Z prevzemom nadzora nad mejami so Slovenci lahko vzpostavili obrambne položaje pred morebitnim napadom JLA. To je pomenilo, da bi morala JLA izstreliti prvi strel, prvi strel, ki je bil dejansko izstreljen 27. junija 1991 ob 14:30 v [[Divača|Divači]].<ref>{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-27-junija/167901|title=Zgodilo se je&nbsp;... 27. junija|language=sl|trans-title=It Happened On&nbsp;... 27 June|publisher=MMC RTV Slovenia|date=27 June 2005}}</ref> Evropska skupnost je ob podpiranju njunih pravic do narodne samoodločbe pritiskala na Slovenijo in Hrvaško, da uvedeta trimesečni moratorij na svojo neodvisnost, dosežen z Brionskim sporazumom z dne 7. julija 1991, sporazumom, ki so ga priznali predstavniki vseh republik.<ref>Woodward, Susan, L. Balkan Tragedy: Chaos & Dissolution after the Cold War, the Brookings Institution Press, Virginia, USA, 1995, p. 200</ref> V teh treh mesecih je jugoslovanska vojska zaključila svoj umik iz Slovenije, medtem ko so bila pogajanja o obnovi jugoslovanske federacije z diplomatom Lordom Carringtonom in članicami [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] skoraj končana. 25. oktobra 1991 je Slovenijo zapustil še zadnji jugoslovanski vojak. [[Lord Carrington]] je spoznal, da je Jugoslavija zdaj objektivno v stanju razpadanja, zato se je odločil, da mora vsaka republika sprejeti neizogibno neodvisnost drugih, skupaj z obljubo srbskemu predsedniku Miloševiću, da bo [[Evropska unija]] zagotovila zaščito srbskim prebivalcem izven Srbije. Stališča Lorda Carringtona so bila vprašljiva ob [[Božič|božiču]] leta 1991, po nedavnem srečanju [[Nemčija|Nemčije]] s priznanjem Slovenije in Hrvaške. Razen tajnih pogajanj med zunanjima ministroma Genscherom (Nemčija) in Mockom (Avstrija) je bilo enostransko priznanje neželeno presenečenje za večino vlad EU in [[Združene države Amerike|ZDA]], s katerimi ni bilo predhodnega posvetovanja. Mednarodne organizacije, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], niso bile naklonjene. Medtem, ko je bila Jugoslavija že v ruševinah propadanja, sta nemško priznanje separatističnih republik in delna avstrijska mobilizacija na meji verjetno stanje poslabšala. Predsednik Združenih držav Amerike [[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] je bil edini večji predstavnik moči, ki je nasprotoval. Milošević načrta ni hotel sprejeti z argumentom, da Evropska skupnost nima pravice razpustiti Jugoslavije, kar ni bilo v interesu Srbov, saj bi srbski narod razdelil na štiri republike (Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino in Hrvaška). Carrington se je odzval tako, da je problem dal na glasovanje, na katerem so vse ostale republike, vključno s Črno goro, ki je pod vodstvom Momirja Bulatovića sprva pristala na načrt, ki bi razpustil Jugoslavijo. Vendar je Črna gora po močnem pritisku Srbije na predsednika Črne gore spremenila svoje stališče in nasprotovala razpadu Jugoslavije. === Vojna na Hrvaškem === [[Slika:Croatian War of Independence collage.jpg|sličica|317x317_pik|Prizori [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]]] Z incidentom na [[Plitvička jezera|Plitviških jezerih]] konec marca / v začetku aprila 1991 je izbruhnila hrvaška vojna za neodvisnost med hrvaško vlado in uporniškimi etničnimi Srbi v SAO Krajini, ki jih je močno podpirala JLA, ki jo zdaj nadzirajo Srbi. 1. aprila 1991 je SAO Krajina izjavila, da bo zapustila Hrvaško. Takoj po razglasitvi hrvaške neodvisnosti so hrvaški Srbi ustanovili tudi SAO Zahodne Slavonije in SANO Vzhodno Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srijem. Te tri regije so se 19. decembra 1991 združile v Srbsko republiko Krajino (RSK). Druge pomembne entitete na vzhodu Hrvaške, kjer so prevladovali Srbi, so napovedale, da so se pridružile SAO Krajini. V tem času je [[Zagreb]] že prenehal pošiljati davke [[Beograd|Beogradu]], zato so bili hrvaški in srbski subjekti prisiljeni storiti enako. Ponekod je jugoslovanska vojska delovala kot varovalni pas, drugje je pomagala Srbom pri spopadu z novo hrvaško vojsko in policijo.<ref name="yorku.ca2">{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}</ref> Zaradi razpada Jugoslavije so se napadi ksenofobičnega in etničnega sovraštva močno povečali, kar se je pokazalo med vojno na Hrvaškem. Propaganda s hrvaške in srbske strani širi strah in trdi, da bosta obe strani krivi za zatiranje s pretiravanjem števila smrtnih žrtev, da bi povečali podporo svojega prebivalstva. V prvih mesecih vojne sta jugoslovanska vojska in mornarica pod prevlado Srbije namerno bombardirali civilna območja [[Split|Splita]] in [[Ragusa|Raguse]] ter sosednje hrvaške vasi. Jugoslovanski mediji so trdili, da so ta dejanja služila odpravi tako ustaškofašističnih sil kot mednarodnih teroristov, prisotnih v mestih.<ref name="yorku.ca">{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}</ref> Preiskave ZN so pokazale, da takrat v Ragusi ni bilo takšnih sil. Kasneje se je hrvaška vojaška navzočnost povečala.<ref>{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html#fnB28|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}</ref> Črnogorski premier [[Milo Đukanović]], takrat Miloševićev zaveznik, se je pritožil na črnogorski nacionalizem in obljubil, da bo osvojitev Raguze omogočila širitev Črne gore v mesto, za katerega je trdil, da je bilo zgodovinsko del mesta Črne gore in obsodil sedanje meje, kot da so jih "risali stari in slabo izobraženi boljševiški kartografi". Hkrati je srbska vlada nasprotovala svojim črnogorskim zaveznikom z izjavami srbskega premierja [[Dragutin Zelenović|Dragutina Zelenovića]], ki je trdil, da je bila Raguza zgodovinsko srbska, ne črnogorska. Mednarodni mediji so bili zelo pozorni na bombardiranje Raguze in trdili, da je to Miloševićev dokaz, da si je po razpadu Jugoslavije prizadeval za ustvarjanje Velike Srbije, domnevno s pomočjo podrejenih črnogorskih poglavarjev Bulatovića in nacionalističnih Srbov v Črna gora, za spodbujanje podpore Črne gore pri ponovnem zavzetju Raguse. V Vukovarju so ob vstopu jugoslovanske vojske v mesto silovito izbruhnile etnične napetosti med Hrvati in Srbi. Jugoslovanska vojska in srbske paravojaške skupine so mesto opustošile v urbanih bojih in uničevanju hrvaške lastnine.  Srbske paravojaške skupine so zagrešile grozodejstva proti Hrvatom, pri čemer so ubili več kot 200 ljudi in razselili druge civiliste, da bi se pridružili tistim, ki so pobegnili iz mesta ob poboju v Vukovarju. == Osamosvojitev Makedonije in Bosne in Hercegovine == === Bosna in Hercegovina === [[Slika:Alija Izetbegovic.jpg|sličica|271x271_pik|[[Alija Izetbegović]], prvi predsednik [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]]] Glede na demografsko strukturo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], ki je obsegala mešano prebivalstvo z večino Bosanci in manjšino Srbov in Hrvatov, je bilo vprašljivo lastništvo velikih območij Bosne. Od leta 1991 do 1992 so se razmere v večetnični Bosni in Hercegovini zaostrile. Parlament je bil etnično razdrobljen na večino bosanskih frakcij in manjšine srbskih in hrvaških frakcij. Leta 1991 je [[Radovan Karadžić]], vodja največje srbske frakcije v parlamentu, Srbske demokratske stranke, resno in neposredno posvaril bosanski parlament, če bi se odločil za ločitev, z besedami:<blockquote>»To, kar počneš, ni dobro. To je pot, po kateri želite v Bosno in Hercegovino, po isti avtocesti pekla in smrti, po kateri sta šli Slovenija in Hrvaška. Ne mislite, da Bosne in Hercegovine ne boste odpeljali v pekel in da je muslimanski narod v nevarnosti izumrtja. Ker se muslimanski narod ne more braniti, če je tukaj vojna." (Radovan Karadžić, 14. oktober 1991) </blockquote> [[Slika:Bosnian war header.no.png|levo|sličica|264x264_pik|Prizori osamosvojitvene vojne v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovine]]]] Medtem so se v zakulisju začela pogajanja med Miloševićem in Tuđmanom o razdelitvi Bosne in Hercegovine na ozemlja, ki bi ju upravljai Srbi in Hrvati, da bi se skušali izogniti vojni med bosanskimi Hrvati in Srbi. Bosanski Srbi so novembra 1991 izvedli referendum, ki je povzročil veliko večino glasov za ohranitev skupne države s Srbijo in Črno goro.<ref>Burg, Steven L; Shoup, Paul S. 1999. ''The War in Bosnia-Herzegovina: Ethnic Conflict and International Intervention''. M.E. Sharpe. p102</ref> V javnosti so prodržavni mediji v Srbiji predlagali Bosancem, da bi Bosno in Hercegovino vključili v novo prostovoljno federacijo v okviru nove Jugoslavije, ki bo temeljila na demokratični vladi, vendar tega predloga bosanska vlada in Hercegovina nista jemala resno. <ref>Burg, Steven L; Shoup, Paul S. 1999. ''The War in Bosnia-Herzegovina: Ethnic Conflict and International Intervention''. M.E. Sharpe. p102</ref> 9. januarja 1992 je skupščina bosanskih Srbov razglasila ločeno republiko srbskega naroda Bosne in Hercegovine, bodočo Republiko Srbsko, in nadaljevala z oblikovanjem državnih srbskih avtonomnih regij (SAR). To enostransko pobudo je vlada Bosne in Hercegovine razglasila za protiustavno. Referendum o neodvisnosti, ki ga je izvedla bosanska vlada, je potekal 29. februarja in 1. marca 1992. Po mnenju Zveznega ustavnega sodišča novoustanovljene vlade bosanskih Srbov je bil referendum razglašen v nasprotju z bosansko ustavo, saj so ga bosanski Srbi večinoma bojkotirali.<ref>{{cite report|url=http://csce.gov/index.cfm?FuseAction=UserGroups.Home&ContentRecord_id=250&ContentType=G&ContentRecordType=G&UserGroup_id=5&Subaction=ByDate|title=The Referendum on Independence in Bosnia-Herzegovina: February 29-March 1, 1992|date=12 March 1992|location=Washington D.C.|archive-url=https://web.archive.org/web/20110522132353/http://csce.gov/index.cfm?FuseAction=UserGroups.Home&ContentRecord_id=250&ContentType=G&ContentRecordType=G&UserGroup_id=5&Subaction=ByDate|archive-date=22 May 2011|journal=Commission on Security and Cooperation in Europe (CSCE)|url-status=dead}}</ref> Po uradnih rezultatih je bila volilna udeležba 63,4 % z 99,7 % volivcev za neodvisnost. Bosna in Hercegovina je razglasila neodvisnost 3. marca 1992 in prejela mednarodno priznanje naslednji mesec, 6. aprila 1992. Istega dne so se Srbi odzvali z razglasitvijo neodvisnosti Republike Srbske in napadom [[Sarajevo|Sarajeva]], kar je pomenilo začetek vojne v Bosni. Republika Bosna in Hercegovina je bila pozneje sprejeta kot država članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] 22. maja 1992.<ref>{{cite book|title=Admission to the United Nations: Charter Article 4 and the Rise of Universal Organization|first=Thomas|last=D. Grant|page=226|url=https://books.google.com/books?id=5Uuv0NLNdZQC&pg=PA226|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|year=2009|isbn=978-9004173637}}</ref> === Makedonija === Na referendumu o osamosvojitvi [[Severna Makedonija|Makedonije]] 8. septembra 1991 je 95,26 % glasovalo za neodvisnost, ki je bila razglašena 25. septembra 1991.<ref name=":0">{{Citation|last=Kasapović|first=Mirjana|title=Macedonia|date=2010|url=https://www.nomos-elibrary.de/10.5771/9783845223414-1271/macedonia|work=Elections in Europe|pages=1271–1294|publisher=Nomos Verlagsgesellschaft mbH & Co. KG|doi=10.5771/9783845223414-1271|isbn=978-3-8329-5609-7|access-date=2020-10-26}}</ref> Petsto ameriških vojakov je bilo nato razporejenih pod zastavo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za nadzor severne meje med Makedonijo in Srbijo. Vendar beograjske oblasti niso posredovale, da bi preprečile odhod Makedonije, niti niso protestirale ali ukrepale proti prihodu vojakov ZN, kar kaže, da bi Beograd, ko je aprila 1992 ustanovil svojo novo državo, [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], priznal republiko Makedonije za razvoj diplomatskih odnosov. Zaradi tega je Makedonija postala edina nekdanja republika, ki je pridobila suverenost, ne da bi se upirala jugoslovanskim oblastem in vojski. Poleg tega je prvi predsednik Makedonije [[Kiro Gligorov]] ohranjal dobre odnose z Beogradom in drugimi nekdanjimi republikami. Med makedonsko in srbsko mejno policijo ni bilo težav. == Mednarodno priznanje razpada == [[Slika:Former Yugoslavia 2008.PNG|sličica|288x288_pik|Območje razpadle [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] (2008)]] Novembra 1991 je Arbitražna komisija Mirovne konference o Jugoslaviji, ki jo je vodil [[Robert Badinter]], na zahtevo [[Peter Carington, 6th Baron Carrington|Lorda Carringtona]] sklenila, da je SFR Jugoslavija v resnici v procesu razpada in da je srbsko prebivalstvo na Hrvaškem in v Bosni ni imel pravice do samoodločbe v obliki novih držav, poleg tega so morale biti meje med republikami priznane kot mednarodne meje. Po konfliktu je Varnostni svet Združenih narodov 27. novembra 1991 soglasno sprejel resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 721, ki je utrla pot za vzpostavitev mirovnih operacij v Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=http://www.nato.int/ifor/un/u911127a.htm|title=Resolution 721|date=25 September 1991|location=Belgium|publisher=NATO|access-date=21 July 2006}}</ref><ref>{{Cite news|date=2017-06-20|title=Kohl's roll of the dice in 1991 helped further destabilise the Balkans|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/a0f78f22-5518-11e7-9fed-c19e2700005f|access-date=2022-03-05}}</ref> Januarja 1992 sta Hrvaška in Jugoslavija pod nadzorom Združenih narodov podpisali premirje, nadaljevala pa so se pogajanja med srbskimi in hrvaškimi voditelji o delitvi Bosne in Hercegovine.{{sfn|Lukic|Lynch|1996|p=210}} 15. januarja 1992 je mednarodna skupnost priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina so bile pozneje sprejete kot države članice [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], 22. maja 1992. Makedonija je bila sprejeta kot država članica Združenih narodov 8. aprila 1993, ki so jo odobrile članice Združenih narodov, dalj čas od ostalih zaradi nasprotovanja [[Grčija|Grčije]].<ref name="Rossos A. 2008">{{Cite book|url=http://research.policyarchive.org/11853.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128222837/http://research.policyarchive.org/11853.pdf|url-status=dead|archive-date=2019-01-28|title=Macedonia and the Macedonians: A History|publisher=Hoover Institution Press|first=Andrew|last=Rossos|author-link=Andrew Rossos|date=2008|page=271|isbn=978-0817948832|access-date=28 January 2019}}</ref> Leta 1999 je Nemška socialdemokratska stranka v svojem govoru 1. maja [[Oskar Lafontaine]] kritizirala vlogo Nemčije pri razpadu Jugoslavije z njenim zgodnjim priznanjem neodvisnosti republik.<ref>{{cite journal|last=Gowan|first=Peter|date=March–April 1999|title=The NATO Powers and the Balkan Tragedy|url=https://newleftreview.org/I/234/peter-gowan-the-nato-powers-and-the-balkan-tragedy|journal=New Left Review}}</ref> Nekateri opazovalci so trdili, da je razpad jugoslovanske države kršil načela sistema po [[Hladna vojna|hladni vojni]], zapisanih v [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (KVSE/OVSE) in Pariški pogodbi iz leta 1990. V Evropi ne bi smeli biti spremenjeni. Nekateri opazovalci, kot je Peter Gowan, so trdili, da bi se razpadu in kasnejšemu konfliktu izognili, če bi bile zahodne države bolj odločne pri uveljavljanju notranjih dogovorov med vsemi stranmi, a na koncu "teh načel v primeru Jugoslavije niso bile pripravljene uveljaviti, ker je bila Nemčija proti, medtem ko druge države za to niso imele nobenega strateškega interesa." Gowan trdi tudi, da bi bila razpad" mogoč brez veliko prelivanja krvi, če bi bila določena jasna merila za zagotavljanje varnosti za vse glavne prisotne etnične skupine na jugoslovanskem ozemlju«. Marca 1992, med osamosvojitveno kampanjo Bosne in Hercegovine, je politik in bodoči predsednik Bosne in Hercegovine [[Alija Izetbegović]] dosegel posredniški sporazum z Bosno in bosanskimi Srbi o konfederalni pogodbi treh kantonov. Toda po poročanju [[The New York Times|New York Timesa]] ga je ameriška vlada pozvala, naj se odloči za enotno, suvereno in neodvisno državo. To je povečalo verjetnost grozljive državljanske vojne, v kateri so tako bosanski Hrvati kot bosanski Srbi pridobili podporo svojih držav. == Posledice v Srbiji in Črni gori == [[Slika:Serbia and Montenegro map from CIA World Factbook, circa 2005.png|sličica|266x266_pik|[[Zvezna republika Jugoslavija]]]] Izkazalo se je, da je bila osamosvojitev Bosne in Hercegovine zadnji udarec za Panjugoslovansko socialistično republiko Jugoslavijo. 28. aprila 1992 je bila ustanovljena [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ) pod prevlado Srbov kot neodvisna država, sestavljena le iz nekdanjih socialističnih republik [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]]. V ZRJ so na oblasti ostali Slobodan Milošević in njegovi politični zavezniki. Njegova vlada je zahtevala kontinuiteto s staro državo, vendar jo mednarodna skupnost kot tako ni hotela priznati. Stališče mednarodne skupnosti je bilo, da se je Jugoslavija razpadla na ločene države. Zvezna republika Jugoslavija je bila z resolucijo Združenih narodov z dne 22. septembra 1992 opozorjena, da ne more več zasedati sedeža Združenih narodov kot države naslednice Zvezne socialistične republike Jugoslavije. To vprašanje je bilo pomembno za mednarodne premoženjske zahtevke RSFJ, vključno z veleposlaništvi v mnogih državah. ZRJ ni opustila svoje trditve o kontinuiteti iz RSFJ do leta 1996. Vojna v zahodnih delih nekdanje Jugoslavije se je končala leta 1995 z mirovnimi pogajanji pod vodstvom [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Daytonski sporazum|Daytonu]] v [[Ohio|Ohiu]], ki so privedle do Daytonskega sporazuma. Pet let po razpadu in koncu jugoslovanskih vojn so vse te posledice privedle do bojkota in embarga, kar je povzročilo propad gospodarstva. Vojna na Kosovu se je začela leta 1996 in se je končala z Natovim bombardiranjem Jugoslavije leta 1999, Slobodan Milošević pa je bil odstavljen leta 2000, ko je bil strmoglavljen njegov režim. 4. februarja 2003 se je ZR Jugoslavija preimenovala v Državno skupnost Srbije in Črne gore. Državna skupnost [[Srbija in Črna gora]] je bila sama po sebi nestabilna in je na koncu razpadla leta 2006, ko je na referendumu 21. maja 2006 neodvisnost Črne gore podprlo 55,5 % volivcev in je bila neodvisnost razglašena 3. junija 2006. Srbija je podedovala Članstvo državne skupnosti v ZN.<ref>{{cite web|title=Member States of the United Nations|url=https://www.un.org/en/members/index.shtml#serbia|publisher=United Nations|access-date=19 November 2012}}</ref> Od kosovske vojne so Kosovo upravljali Združeni narodi, medtem ko je ostalo nominalno del Srbije. Vendar je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije kot Republika Kosovo. [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in velik del EU so to priznali kot dejanje samoodločbe, pri čemer so ZDA poslale ljudi na pomoč Kosovu. Po drugi strani pa Srbija in nekatere mednarodne skupnosti, predvsem [[Rusija]], [[Španija]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], niso priznale razglasitve neodvisnosti Kosova. <ref>{{Cite web|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/100931.htm|title=U.S. Relations With Kosovo|date=2016-03-17|newspaper=U.S. Department of State|access-date=2017-09-21}}</ref>Od julija 2015 je Kosovo priznano kot neodvisna država z navadno večino mednarodne skupnosti (56 % držav članic ZN). == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1991 v politiki]] [[Kategorija:1992 v politiki]] [[Kategorija:1991 v Jugoslaviji]] lcfpvn87yc2di4kr75gljqszx67k09g 0 517310 6216274 6190564 2024-05-14T03:07:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 2xn6qyzi2ahpp28it41434fk3z54pa4 0 519006 6216013 6214225 2024-05-13T14:11:57Z 97E 228462 glt wikitext text/x-wiki 0c7qcz78m3ad37ake8l2yboqnypqbxh 0 524414 6216134 6190423 2024-05-13T18:14:11Z Alexandre056 185537 wikitext text/x-wiki c4y179llxh3sy0rgxut9bipg9o4yj38 0 526835 6216111 6072104 2024-05-13T17:36:31Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki 1u4b06izty93e9vv61pttki93fhv1un 6216114 6216111 2024-05-13T17:40:14Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 wikitext text/x-wiki dat7xa82birfx03288e1o0sk2s883c6 6216242 6216114 2024-05-13T23:41:04Z 2A01:261:F58:7C00:79F9:1DB4:619B:6F30 /* Izgradnja */ wikitext text/x-wiki 7nqzup9qxp7r7j612kha63kj210bjb3 6216295 6216242 2024-05-14T06:31:04Z Upwinxp 126544 dp wikitext text/x-wiki fwinkuutl2qt0awvkdyovi1n46hoa2u 0 529011 6216220 6197785 2024-05-13T22:21:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 5cd4quwfmgtlcpchuiwi9xmclwo9fgk 2 533113 6216080 6212823 2024-05-13T16:36:26Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki da14yuvkng832br1pte0qh0b7t0ngy3 6216088 6216080 2024-05-13T16:46:17Z SirFranzPaul 189873 /* Příklady */ wikitext text/x-wiki tg4cmva8w3zhpp5ejk23n7q8xrs3sm5 828 534269 6216117 6207347 2024-05-13T17:44:48Z A09 188929 slo. Scribunto text/plain t0qe16n3teghr0hd1mnpu3bwwy8xru7 3 536870 6216244 6212171 2024-05-13T23:58:59Z MediaWiki message delivery 115826 /* Tech News: 2024-20 */ nov razdelek wikitext text/x-wiki rdnye3jsf867e280p6nxheyap492sog 10 538356 6216018 6152128 2024-05-13T14:20:47Z Janezdrilc 3152 - ženske oblike, np wikitext text/x-wiki 2c3edvg9atvjxhtj9ssohhh1qeh6gvf 0 538798 6216085 6206800 2024-05-13T16:42:09Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki tb5g8njtr3n3cwn8e3tsngnsyau6mdx 0 545067 6216287 6192945 2024-05-14T06:02:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki ldnn1nxz9u2xc7w5zk70jd70vuwq7hd 0 545967 6215984 6190560 2024-05-13T13:40:46Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki lqjyoqkj4bhil54b9fe7cn7db351832 6215989 6215984 2024-05-13T13:44:01Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki 3s71hl1xdg4cec7n1xvtsm4bcfhroae 6215997 6215989 2024-05-13T13:55:41Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki hj7tghpbq913uydu423njz2og9qluaz 6216005 6215997 2024-05-13T14:03:48Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki ghm5jclkcalh6n1qx89qzzir6z9wan6 6216008 6216005 2024-05-13T14:07:35Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki fgrismrwgu9g5ebazfavxrb4fefknml 6216051 6216008 2024-05-13T15:24:30Z Blueginger2 186889 slog wikitext text/x-wiki tt5z5don6kjfomb9atfgjw1gzd6cdtc 2 546147 6216069 6212969 2024-05-13T15:51:34Z Blueginger2 186889 wikitext text/x-wiki 2om8tvohyazu8n6uy02p7wry97aazst 6216107 6216069 2024-05-13T17:35:02Z Blueginger2 186889 pp wikitext text/x-wiki c4cs06f69yktpmnrmwnxhgt3tq1qd9h 6216110 6216107 2024-05-13T17:36:01Z Blueginger2 186889 pp wikitext text/x-wiki g0mgo1pv9kzbwgp232g9juimcjsr7qb 6216120 6216110 2024-05-13T17:45:40Z Blueginger2 186889 pp wikitext text/x-wiki 550cvfx4ljzfujv3uv1zxpvtx7gkpzw 6216122 6216120 2024-05-13T17:45:57Z Blueginger2 186889 tn wikitext text/x-wiki 2d37w0efyjbz7v8a4ixx4jcvewq6686 6216126 6216122 2024-05-13T17:47:45Z Blueginger2 186889 pp wikitext text/x-wiki qehnz7fne1xljwy5nv5c0x5yrig2eqb 6216127 6216126 2024-05-13T17:48:28Z Blueginger2 186889 tn wikitext text/x-wiki f13s1t4x4s890h6qywql2drm0pkywcw 6216128 6216127 2024-05-13T17:48:51Z Blueginger2 186889 pp wikitext text/x-wiki 3t7ifntfkbg0b0dlhp44epq4q0hlxvq 0 547439 6216157 6215048 2024-05-13T19:21:06Z VidicK01 193275 /* Igralci */ wikitext text/x-wiki e0ezawea0kpa716n0ga43062ryf8u4k 0 549658 6216203 6166011 2024-05-13T21:48:32Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki j2zw8u8oy0ar9leutnqoq1z0zsixbk8 6216204 6216203 2024-05-13T21:49:00Z SirFranzPaul 189873 /* Zasedba */ wikitext text/x-wiki plms7u34iew26u677efs12wr3wskdn5 0 549738 6216041 6215947 2024-05-13T15:00:42Z Globokivisoki 150891 /* Rezultati po referendumskih območjih (predlaganih pokrajinah) */ tn wikitext text/x-wiki oyvv94ey5woy7ilnvjx8sascm20shdb 0 551169 6216309 6215809 2024-05-14T06:53:11Z Sporti 5955 /* Ekipe */ +video wikitext text/x-wiki hlm0u9hxfzkcdlavd2es81f972710j4 3 551412 6216243 6212170 2024-05-13T23:58:59Z MediaWiki message delivery 115826 /* Tech News: 2024-20 */ nov razdelek wikitext text/x-wiki e8njfxp5l0kary83y2okiwc0rf5optw 0 551673 6216322 6192832 2024-05-14T07:24:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki ilvcgb59wd0yxhzcebydjdon83kyy57 2 552849 6216015 6215691 2024-05-13T14:13:39Z 97E 228462 wikitext text/x-wiki 2u36s1veh4d7obo2w9o28lz6dek3db1 0 553002 6216001 6138205 2024-05-13T13:58:48Z Mattiauss 214851 /* Knjižnice */ wikitext text/x-wiki t0c4ykva454zl7g9yme145kyc4p14wn 0 556335 6215976 6178325 2024-05-13T13:21:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki k35lc0f5990knv65ns6a5oll2bgatpc 0 556567 6216028 6198016 2024-05-13T14:30:26Z 97E 228462 dodano wikitext text/x-wiki s32xbn55u0d1cb6vj5yrfx5bsyv2cdw 0 556631 6216023 6198022 2024-05-13T14:26:25Z 97E 228462 dodano wikitext text/x-wiki j9idfej11jcbh4yoc1ix4zyq3nbg87m 4 556745 6215983 6215806 2024-05-13T13:40:32Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 wikitext text/x-wiki pmd6yvv4mh82petw2xr9ftkpui7qw6y 6216016 6215983 2024-05-13T14:14:36Z 97E 228462 wikitext text/x-wiki pxhxpbr8n9sz7zoeqvig9zsiyd7bm4k 6216059 6216016 2024-05-13T15:32:13Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 wikitext text/x-wiki 6g0p0ekku7lnn2y22zhqcf6ly0c3we0 6216091 6216059 2024-05-13T16:50:40Z Upwinxp 126544 +1 wikitext text/x-wiki g0k56pbe8evazzfgnihafasgwoc4hpz 6216148 6216091 2024-05-13T19:05:36Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 wikitext text/x-wiki jjrp19z66fu8t2zcgrrjw5sxhqyd561 6216371 6216148 2024-05-14T11:03:27Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ urejanje wikitext text/x-wiki 25nfiv8yq0wspewfe5rpuag6eem13ug 0 557659 6216039 6205733 2024-05-13T14:58:15Z Sporti 5955 /* Posamični zmage */ pnp wikitext text/x-wiki d98g3kwt9yvfyuuc4lr232si3mtcsxg 0 560359 6216137 6210396 2024-05-13T18:20:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki b3r2152h18ry1j90cba7uvo06up5p28 10 560434 6215950 6211230 2024-05-13T12:05:01Z GeographieMan 179499 test - poskus poravnave slike z izbranimi obletnicami wikitext text/x-wiki sxw9nh3vutlphu2jvm24jdfxpuy9jhb 6215951 6215950 2024-05-13T12:07:38Z GeographieMan 179499 popravek wikitext text/x-wiki skij1379ce0orqmzsaqzlkw9i6ghson 1 560619 6216052 6212760 2024-05-13T15:24:35Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki jmae0svad7x3jaihvdkanq22074pzhi 0 560623 6216273 6212829 2024-05-14T02:54:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 wikitext text/x-wiki 0r2xif02g88qj06iohfu25lv7ornnee 0 560678 6216380 6215479 2024-05-14T11:25:41Z 2001:1470:FACA:510:695C:4175:CB69:DC6F wikitext text/x-wiki 414k4ro13n9yn803o86to11zxzd8gcm 6216381 6216380 2024-05-14T11:26:35Z Sarazmavc 215591 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki d2bqo4325ncslrjxjkhqgqmshar5tin 6216382 6216381 2024-05-14T11:27:26Z Sarazmavc 215591 wikitext text/x-wiki b8wh094qlma7zzy94h1gtdrjhpixx4q 6216383 6216382 2024-05-14T11:27:57Z Sarazmavc 215591 /* Študij in obštudijsko življenje */ wikitext text/x-wiki mr6lbp4uakmnvcpchugbs8k34s3064v 6216384 6216383 2024-05-14T11:29:13Z Sarazmavc 215591 /* Kolidž Sarah Lawrence */ wikitext text/x-wiki kgd30ko9o7gss8v5k2f4e7f2o58pebo 6216385 6216384 2024-05-14T11:29:58Z Sarazmavc 215591 /* Mississippi */ wikitext text/x-wiki olhs0enqm3gyiq3pd0a0zzdbj18bsan 6216386 6216385 2024-05-14T11:30:50Z Sarazmavc 215591 /* Kolidž Sarah Lawrence */ wikitext text/x-wiki 67jxpugpezlg7lk1jpktodjwsyvcfcl 6216387 6216386 2024-05-14T11:31:45Z Sarazmavc 215591 /* Travma */ wikitext text/x-wiki 27vqge7m7lc9ljd5kb6kpn96kj1uk0e 6216388 6216387 2024-05-14T11:34:37Z Sarazmavc 215591 /* Študij in obštudijsko življenje */ wikitext text/x-wiki r5yb4z41k2az211jzhz9tlrztieuphp 6216390 6216388 2024-05-14T11:35:15Z Sarazmavc 215591 /* Mississippi */ wikitext text/x-wiki iw8sfesghk1akhhp73kikjv8bpsd6qt 6216391 6216390 2024-05-14T11:38:31Z Sarazmavc 215591 /* Pomen vijolične barve */ wikitext text/x-wiki d3mjqxmwmsmotetki789kkljla3nj1p 6216392 6216391 2024-05-14T11:39:38Z Sarazmavc 215591 /* Mississippi */ wikitext text/x-wiki 349p9pdh4mgy2436s94eik7n75wzeyz 6216393 6216392 2024-05-14T11:41:47Z Sarazmavc 215591 /* Pomen knjige The Color Purple */ wikitext text/x-wiki kzp65znbwq4r7u0h0c50cajepuapw7l 6216394 6216393 2024-05-14T11:43:23Z Sarazmavc 215591 /* Pomen knjige The Color Purple */ wikitext text/x-wiki nbuyr4udf20rdtiuzw9u3qdpja4g85f 1 560717 6216373 6213951 2024-05-14T11:05:17Z Upwinxp 126544 država2=Romunija in Moldavija wikitext text/x-wiki d7f5yywmgo6hmh74uvlmvx07i1lx32v 1 560781 6216374 6214885 2024-05-14T11:05:45Z Upwinxp 126544 država3=Romunija in Moldavija wikitext text/x-wiki kslpcf4y8dkqq9f7ptcuits0crlbvc2 0 560850 6216202 6215626 2024-05-13T21:48:18Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki 5ru5bi57ghax5f5j2lz7zgrd3txxuch 6216206 6216202 2024-05-13T21:49:55Z Marko3 1829 /* Sprememba imena */ wikitext text/x-wiki hjx7gih7bepfk7w8sgfxr48kwoglka7 0 560862 6216282 6215852 2024-05-14T05:26:10Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki ond011w9b9rnfq9il3x1ao2ml5hl7ox 6216283 6216282 2024-05-14T05:29:54Z Octopus 13285 /* Vstaja */ ref wikitext text/x-wiki 9t3qq8fxkodt6qviow3bznefkucs81c 6216284 6216283 2024-05-14T05:37:00Z Octopus 13285 /* Vstaja */ slika wikitext text/x-wiki mqut0oplrnej1fwv75ur65hj254adf3 6216286 6216284 2024-05-14T06:01:30Z Octopus 13285 /* Konec upora */ konec vstaje wikitext text/x-wiki 5jzvw5jxbqpy5ytjpgw3sj775dj0xeg 6216318 6216286 2024-05-14T07:06:11Z Octopus 13285 /* Sklici */ Posledice ... wikitext text/x-wiki imil1m4rgyaxts2dlgiliriz1wc7r6i 6216363 6216318 2024-05-14T10:23:19Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki f48k6ysj6ayvb4nm0rfmta35a8fzr3t 6216367 6216363 2024-05-14T10:55:04Z Octopus 13285 /* Viri */ viri wikitext text/x-wiki c7cjhec13dekh1phl17ay9h7ej9yq9n 1 560872 6216030 6215782 2024-05-13T14:38:52Z Stebunik 55592 wikitext text/x-wiki 1e4yb9kjft0i6rufvrviqisyfmjpisl 6216037 6216030 2024-05-13T14:55:19Z Yerpo 8417 /* Dva tabora v rusko-japonski vojni */ odg wikitext text/x-wiki ks5kep1vlxpjmtoh2fb01dq8wsb1r52 0 560878 6216275 6215869 2024-05-14T04:22:35Z Octopus 13285 življenje wikitext text/x-wiki hsgbzss073mrp1tkskwujcmouz2n7c7 6216276 6216275 2024-05-14T04:23:08Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje wikitext text/x-wiki ttfza4j5sr3f0ozvxgvupa06liakqeb 14 560896 6215963 2024-05-13T12:30:43Z Janezdrilc 3152 N wikitext text/x-wiki lo9rn7t1ut9pcg1x4vot9ilt5vrsbfu 0 560897 6215969 2024-05-13T12:37:12Z TadejM 738 preusmeritev na [[Železniška proga]] wikitext text/x-wiki 1hbfsdqsa4y0ge97wy3eejo6t5xcbqk 0 560898 6215971 2024-05-13T12:54:06Z TadejM 738 preusmeritev na [[Kolo (prevozno sredstvo)]] wikitext text/x-wiki okkt2a0f8s1bpzlrpxmm0s8eho591ap 0 560899 6215981 2024-05-13T13:38:55Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki 6wua3hpzsnn1zj25q1s28zygyhjay3c 6216017 6215981 2024-05-13T14:17:13Z Sporti 5955 /* vrh */ tn wikitext text/x-wiki 9bwurc4megpesvdh7agw51iqj4jj9l0 6216040 6216017 2024-05-13T14:58:32Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki nc795tas63e3mhsfpuowyi9wf6ug6t9 1 560900 6215982 2024-05-13T13:40:02Z Sporti 5955 CEE wikitext text/x-wiki nmqfcu1gbkz88m3mhla6votkjzic7t0 0 560902 6215994 2024-05-13T13:52:47Z 97E 228462 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1222515917|Putin khuylo!]]« wikitext text/x-wiki d46e44x8jgk4asr4jh7u7atoa6iupeg 6215999 6215994 2024-05-13T13:57:24Z 97E 228462 galerija wikitext text/x-wiki l9wzjz6f3mjrxb8x50pp9fyjghvjvhl 6216006 6215999 2024-05-13T14:03:49Z 97E 228462 viri wikitext text/x-wiki gusj226ekcbvgtjouk2w6ip9ocxdw09 6216011 6216006 2024-05-13T14:11:26Z 97E 228462 viri wikitext text/x-wiki fxw2irry5kwf6g4gvnblneiwhyfp7z1 0 560903 6215995 2024-05-13T13:55:12Z Zeronio 11385 nova stran z vsebino: »{{Short description|Vrsta glive}} {{Speciesbox | name = Cedrova zakopanka | taxon = Geopora sumneriana | image = Geopora_sumneriana_357517513.jpg | authority = ([[Mordecai Cubitt Cooke|Cooke]]) M.Torre (1976) | synonyms = * Lachnea sumneriana <small>(Cooke) W. Phillips (1887)</small> * Sepultaria sumneriana <small>(Cooke ex W. Phillips) Massee (1895)</small> * Peziza sumneriana <small>(Cooke ex W. Phillips) Mussat (1901)</small> }} '''Cedrova zakopanka''' (Znans...« wikitext text/x-wiki od4p4z2aj3fp563fenk59gaabm1hrm2 6215998 6215995 2024-05-13T13:56:31Z Zeronio 11385 wikitext text/x-wiki 7sltmy0z9hn43m6h5wav2536mv3z17d 0 560904 6215996 2024-05-13T13:55:17Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Princ]] wikitext text/x-wiki svax5bpwwsj1ykoh4er8gkb8ma9k803 1 560907 6216014 2024-05-13T14:13:20Z 97E 228462 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2024 |uporabnik=97E |tema=Politika |država=Ukrajina|država2=Belorusija|država3=Rusija}}« wikitext text/x-wiki 9u1255s45poo5zxrbqi9sdqf1zc5fj6 0 560911 6216042 2024-05-13T15:02:00Z Pinky sl 2932 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1177291905|Shtatol]]« wikitext text/x-wiki 7u229bjdfxugzz65c7b5pg571qlt82r 6216044 6216042 2024-05-13T15:05:44Z Pinky sl 2932 tn wikitext text/x-wiki lhx0r1wazpeoymnknk248zq24igi50k 6216046 6216044 2024-05-13T15:08:07Z Pinky sl 2932 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki l19g8hx7fviv4g8j1i23en0brpatrw5 6216058 6216046 2024-05-13T15:30:24Z Pinky sl 2932 dp wikitext text/x-wiki 3i40593i07b8qpz1u0v5lq1u41vcmjk 10 560912 6216043 2024-05-13T15:05:05Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Škrbina-reli]] wikitext text/x-wiki scs6sxqpcuz3qnypkmaju47m8vv0k7g 1 560914 6216060 2024-05-13T15:33:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2024 |uporabnik=Pinky sl|tema=Kultura |država=Erzjani |država2=Rusija}}« wikitext text/x-wiki ar8smalbe6ravqin1sntmpgrph1rg94 0 560915 6216062 2024-05-13T15:43:27Z Zoglophie 233042 + wikitext text/x-wiki ll9lxchpzr7whz27b4yyvzftq976rjg 6216063 6216062 2024-05-13T15:46:42Z Blueginger2 186889 tn wikitext text/x-wiki 14sbdnjo7qn58td3a8n7gvvj9eakc3o 6216072 6216063 2024-05-13T15:58:18Z Zoglophie 233042 wikitext text/x-wiki oaaum7iviyyz0hmch5rk4gntem9ufu7 6216082 6216072 2024-05-13T16:38:09Z Zoglophie 233042 wikitext text/x-wiki azbrss0xkmmojw4rjukrwmknaunafkr 0 560917 6216067 2024-05-13T15:50:02Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Drenje]] wikitext text/x-wiki k8eu71ni7vga5i0a99qwyjneve9k8m3 0 560918 6216074 2024-05-13T16:15:29Z Pinky sl 2932 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1213200076|Homeward (film)]]« wikitext text/x-wiki t5rzoqsujq0p87xguh2uf2n8308mk4x 6216077 6216074 2024-05-13T16:20:55Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki 48dc5h9efe9h1bjoxd8leiaud6f1auq 6216081 6216077 2024-05-13T16:38:10Z Pinky sl 2932 /* Sprejem */ v delu wikitext text/x-wiki 6fdj5xpszfszh67d41ptk5goixnc3np 0 560919 6216076 2024-05-13T16:19:36Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Matura]] wikitext text/x-wiki pcy3hzkc5gvrnohv52cher8d6ceh6z8 14 560921 6216086 2024-05-13T16:42:53Z SirFranzPaul 189873 Ustvarjena prazna stran wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 6216087 6216086 2024-05-13T16:45:14Z SirFranzPaul 189873 wikitext text/x-wiki nsp6nqk7f4mkazfzh6lpodukaxxsd9w 0 560922 6216089 2024-05-13T16:48:25Z Upwinxp 126544 n wikitext text/x-wiki o5w4ee9qvbxhvq1lpqet17y6k9h5o7h 1 560923 6216090 2024-05-13T16:49:39Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2024 wikitext text/x-wiki 7tfavfxqudnmye5tsjee45nvaae9mlv 0 560925 6216112 2024-05-13T17:37:34Z A09 188929 n po enwiki wikitext text/x-wiki iawpqzbhldy68ygj9sqz5w7qhrx3eai 0 560927 6216121 2024-05-13T17:45:51Z A09 188929 preusmeritev na [[Etruščina]] wikitext text/x-wiki 61ez3sfdyyqm6q7dr8s4npgfemvzv81 0 560929 6216145 2024-05-13T19:02:04Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki 5jxog7ogmaoy1cjm4dtghgoovgpas6y 6216334 6216145 2024-05-14T08:22:32Z Yerpo 8417 pp wikitext text/x-wiki ehk6eqp5zmtp7oigj3e7t612n7f30yq 1 560930 6216147 2024-05-13T19:05:16Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2024}} wikitext text/x-wiki 48nej0a39tmkoo22uebdtu09du7mui3 14 560931 6216149 2024-05-13T19:08:18Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki lho6dsnb19ahl1ptuxrwd3gqedkbj06 0 560932 6216164 2024-05-13T19:32:23Z TadejM 738 nov članek wikitext text/x-wiki i5pkpce9975n1sbs8g4hs17btj3f1sr 6216165 6216164 2024-05-13T19:33:06Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Kultura Hrvaške]]; dodal [[Kategorija:Hrvaška kultura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki 3r6tdf3b514tagdts2k9wx89u2anu0o 6216166 6216165 2024-05-13T19:33:53Z TadejM 738 wikitext text/x-wiki fzqp3eelhfeoqqh1160kh5orgi1he9u 6216232 6216166 2024-05-13T22:57:03Z TadejM 738 slog wikitext text/x-wiki 0220cxcgx2ezdx7lblm3ir23el6qzfo 6216233 6216232 2024-05-13T22:57:27Z TadejM 738 wikitext text/x-wiki dmi173s1egktkn48zy6s86squ7aew4s 1 560933 6216167 2024-05-13T19:36:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2024|tema=Kultura |država=Hrvaška}}« wikitext text/x-wiki rit6spwz3gcyz2gesj3sqjhpmbsslrd 6216375 6216167 2024-05-14T11:06:12Z Upwinxp 126544 uporabnik=TadejM wikitext text/x-wiki e9u6f04sxcmsj8m8j2bqq4kf59nkqu7 0 560934 6216170 2024-05-13T19:43:03Z 193.77.104.2 Vsaj nekaj podatkov... wikitext text/x-wiki d23l727f7etmyautw2u2rq8g3g90huz 6216171 6216170 2024-05-13T19:46:27Z 193.77.104.2 Dodani viri in struktura wikitext text/x-wiki ppih4190auhxn2jt6jwdehy7b7ccbfu 6216172 6216171 2024-05-13T19:48:27Z 193.77.104.2 Reorder in rename v skladu z https://sl.wikipedia.org/wiki/Bele_vrane wikitext text/x-wiki 3h9wwi28i6qfbu4jzugo4r6ctlhn9gz 6216173 6216172 2024-05-13T19:51:26Z 193.77.104.2 wikitext text/x-wiki koa2l4pfxoa5lqjgnq7ydopytywve3d 6216175 6216173 2024-05-13T19:55:30Z 193.77.104.2 wikitext text/x-wiki 95s5ixschz89vowgtjo1vdzaswa7uuk 6216178 6216175 2024-05-13T19:57:20Z 193.77.104.2 wikitext text/x-wiki 81hflyuk8nh1luoscfhuwpiffa75glj 6216183 6216178 2024-05-13T20:23:12Z Globokivisoki 150891 slog, vir wikitext text/x-wiki ne7kp6727rsy0lo8u8wsduh5ukgvpuo 6216184 6216183 2024-05-13T20:36:24Z Globokivisoki 150891 /* Viri */ boljši vir wikitext text/x-wiki ojdez8d8n461i4gqiluggbpus9jpkwc 6216344 6216184 2024-05-14T08:57:53Z 193.77.104.2 /* Zasedba */ wikitext text/x-wiki 5jzs86zaxsvupx7sfii55t0nsgoqiyk 6216345 6216344 2024-05-14T08:58:07Z 193.77.104.2 wikitext text/x-wiki kqx7udsiscxu75taxzf0ww1pt3v7va3 0 560935 6216176 2024-05-13T19:56:07Z 193.77.104.2 preusmeritev na [[U'redu]] wikitext text/x-wiki 7v7sx6oqjg04xk2ehv9jjcs9tcimmjc 0 560937 6216185 2024-05-13T20:44:02Z A09 188929 n po enwiki wikitext text/x-wiki 5qn09vqv1k207u2jszpla5986dhu77d 6216186 6216185 2024-05-13T20:45:15Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Jezikovne družine]]; dodal [[Kategorija:Predlagane jezikovne družine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki ainabqep4m2hhpbpvsjgu4tv64uwxk7 6216191 6216186 2024-05-13T20:59:51Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Tirenski jeziki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki afyao3hzgu6mnpzvid1vggm26jn67jd 0 560938 6216188 2024-05-13T20:54:47Z A09 188929 n po enwiki wikitext text/x-wiki 8d6l43hup4vuvj4fusni40z2idkxqc1 6216189 6216188 2024-05-13T20:55:01Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Retščina]] na [[Retijščina]] brez preusmeritve: tn, stdr wikitext text/x-wiki 8d6l43hup4vuvj4fusni40z2idkxqc1 6216190 6216189 2024-05-13T20:59:35Z A09 188929 +po enwiki wikitext text/x-wiki rv32saqf809qqj4gacbc925pawwy5m7 0 560939 6216199 2024-05-13T21:19:40Z A09 188929 n po enwiki wikitext text/x-wiki 7q1nqmqlsxczd3fx0ccdootx97jynrr 0 560940 6216200 2024-05-13T21:39:45Z Onstran 228607 nova stran z vsebino: »[[Slika:Genderfluidity Pride-Flag.svg|sličica|Zastava ponosa spolno-fluidnih oseb. Roza barva na zastavi predstavlja ženskost, bela odsotnost spola, vijolična androginost, črna vse druge spole, modra pa moškost.]] Spolna fluidnost je nefiksna [[spolna identiteta]], ki se spreminja s časom, glede na okolje ali situacijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Transgender Lives: Complex Stories, Complex Voices|last=Cronn-Mills|first=Kirstin|publisher=Minneapolis, Minnesota:...« wikitext text/x-wiki qhvfmtlllvhalsja60qkvg0ivrao92v 6216289 6216200 2024-05-14T06:14:20Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Spolna identiteta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki gnx41l91uchthb9r6k7mmb4fyd5cvvz 0 560950 6216231 2024-05-13T22:55:37Z TadejM 738 preusmeritev na [[Trol]] wikitext text/x-wiki 8m8i2ezhpjpmfj381yuhmk3it8lz81g 0 560952 6216240 2024-05-13T23:28:37Z TadejM 738 preusmeritev na [[Gnezdo]] wikitext text/x-wiki 9use7ahmyuinr0ac3mequjbaxt6nor7 0 560953 6216241 2024-05-13T23:30:08Z TadejM 738 preusmeritev na [[Navadni pav]] wikitext text/x-wiki a4d3q60txzkw3z3t8v13w9jk32g0llb 0 560954 6216247 2024-05-14T00:05:10Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »'''Napadi ukrajinskih oboroženih sil na Belgorodsko oblast''' obsegajo ponavlajoče se obstreljevanje [[Belgorod]]a in naseljenih območij [[Belgorodska oblast|Belgorodske oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]] iz Ukrajine med [[Vojna v Ukrajini (2014-danes)|vojno v Ukrajini]]. Povzročili so številne žrtve med civilisti in škodo na civilni infrastrukturi. Skupno je bilo do aprila 2024 zaradi obstreljevanja ubitih 120 ljudi in 651 ranjenih.<ref name="skupno">{{Navedi sp...« wikitext text/x-wiki mcxfjf5msp8y0jhhxnagkgii70xpvzi 6216248 6216247 2024-05-14T00:05:35Z Smihael 2136 /* 2024 */ wikitext text/x-wiki flpri7iyzf338ydtctx3ajh5t9cl6ks 6216279 6216248 2024-05-14T05:11:13Z Yerpo 8417 /* 2024 */ NPOV wikitext text/x-wiki f1vblk1p2fyi7y9tlxdmaazozepy206 6216280 6216279 2024-05-14T05:18:09Z Yerpo 8417 /* 2024 */ še; iz vira ni očitno, da so bile rakete usmerjene v Belgorod wikitext text/x-wiki sa7jq6i8yavc0rp4unl7cdu66zewiko 3 560955 6216278 2024-05-14T05:06:12Z Yerpo 8417 navodilo wikitext text/x-wiki boeyq802qeqiu4xnkukic9g5n6ju8q3 1 560956 6216281 2024-05-14T05:23:55Z Yerpo 8417 mnenje wikitext text/x-wiki 7t4tiq35bbw4qt6myklboes01e7ucs9 0 560957 6216293 2024-05-14T06:18:34Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/60399032|Heerlijkheid Brunssum]]« wikitext text/x-wiki 3qx85kh5cgrd4jyf7y4ho3aqzh2jpyo 6216294 6216293 2024-05-14T06:23:41Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki pzqfe1ef6htqhtf90m6s1n0keuxpp2p 0 560960 6216324 2024-05-14T07:30:41Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki fhxxekplre51hickwc6h179djhot427 6216389 6216324 2024-05-14T11:34:43Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki 2osswmoy4qd94f8555a1zg14mwje07n 6216396 6216389 2024-05-14T11:55:31Z Octopus 13285 /* Sklici */ Ozadje wikitext text/x-wiki anz34g5p23cah0305ewenzuz2l1f69c 3 560961 6216326 2024-05-14T07:53:56Z Upwinxp 126544 šolarji wikitext text/x-wiki lhi5gnmjmpsqjvmykplmxwm3bls8pwc 10 560962 6216332 2024-05-14T08:21:59Z Zeronio 11385 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lepiota |parent=Agaricaceae |refs= (Pers.) Samuel Frederick Gray, (1821) }}« wikitext text/x-wiki p83p380jx5o27ieb8gihej38lwsmsua 0 560964 6216356 2024-05-14T10:02:22Z Zeronio 11385 nova stran z vsebino: »{{Short description|Vrsta glive}} {{Speciesbox | name = Smrdljivi dežniček | taxon = Lepiota cristata | image = Lepiota cristata 342026617.jpg | authority = ([[James Bolton|Bolton]]) [[P.Kumm.]] (1871) | synonyms = {{plainlist| *''Agaricus cristatus'' <small>Bolton (1788)</small> *''Lepiota cristata'' var. ''exannulata'' <small>[[Marcel Bon|Bon]] (1981)</small> *''Lepiota cristata'' var. ''felinoides'' <small>Bon (1981)</small> *''Lepiota cristata'' var. ''pall...« wikitext text/x-wiki jnlqyljllr2ruqxik0uo5j3vzlb7e4o 6216357 6216356 2024-05-14T10:04:07Z Zeronio 11385 wikitext text/x-wiki 6ddru38isbwf7vx5v5pvks5h1z3bwal 6216378 6216357 2024-05-14T11:11:09Z Zeronio 11385 wikitext text/x-wiki hhplb61elbi7r35s3rbiv8ei5y93um8 2 560965 6216366 2024-05-14T10:52:23Z P̲̳l̳eo 162874 Ustvaril sem Moj Peskovnik wikitext text/x-wiki b4tqy3qnvn62clfdhw3ru95o97j64oh 1 560966 6216370 2024-05-14T10:57:26Z Octopus 13285 /* CEE */ nov razdelek wikitext text/x-wiki brxbu2f057odfu4aycrxx1sd2k570ci 1 560967 6216372 2024-05-14T11:04:21Z Octopus 13285 /* CEE */ nov razdelek wikitext text/x-wiki oa8rvvqpn5xr9l21cnowexqn9w4atkw 0 560968 6216397 2024-05-14T11:58:01Z TadejM 738 preusmeritev na [[Kopalna kad]] wikitext text/x-wiki 33pcwsfpqp4hnymzo7388c58i2et2wg