Wikivir:Prošnje za delovanje botov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.44.0-wmf.1</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Prošnje za delovanje botov</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2091</id>
    <revision>
      <id>220941</id>
      <parentid>183823</parentid>
      <timestamp>2024-11-02T09:44:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leaderboard</username>
        <id>9905</id>
      </contributor>
      <origin>220941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4628" sha1="ngbximmud5hxcw97154bxx5434z8g9n" xml:space="preserve">{{Wikivir:Administratorji/Glava}}

'''Slovensko:''' Tu navedite prošnje za delovanje [[:W:Wikipedija:Boti|botov]] na [[Wikivir|slovenskem Wikiviru]]. Ko bodo dobili soglasje in začeli delovati, jih bodo birokrati sami označili z ustrezno oznako, da ne bodo motili drugih uporabnikov.

'''English:''' Please leave requests for the running of  [[:W:Wikipedija:Boti|bots]] on [[:w:en:Wikisource|Slovene Wikisource]] here. When you are given consent by the Slovene Wikipedia community and start using the bot, the bureaucrats will mark them as bots so that they do not disturb other users.

== [[Uporabnik:Mihas-bot|mihas-bot]] ==

Prosim za status bota. Imam ga že na Wikipediji, kjer pa deluje odlično. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 17:30, 13 marec 2007 (UTC)
:Ga bom omogočil, samo povej, za kaj ga nameravaš uporabljati.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 19:52, 13 marec 2007 (UTC)
:: Poglej upor. stran. Ustvarjen je bil za slovljenje predlog (tu to ne bo potrebno), to pomeni da če slučajno preimenujemo kakšno predlogo njeno ime poenotimo tudi v člankih. Bot je uporaben tudi za odpravljanje pogostih napak (pnš → pr. nš. št.) ipd. ter dodajanje interwikijev. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 18:11, 14 marec 2007 (UTC)

== GedawyBot ==

* '''Bot                               : [[User:GedawyBot|GedawyBot]]
* '''Operator'''                       : [[w:ar:مستخدم:محمد الجداوي|M.Gedawy]]
* '''Programming Language(s)'''        : Python (pywikipedia)
* '''Function Summary'''               : Interwiki
* '''Contributions'''                  : [[Special:Contributions/GedawyBot|see here]]
* '''Already has bot flag on'''        : [http://toolserver.org/~vvv/sulutil.php?user=GedawyBot +150 wikis]
I will make another request on meta. Thank you.--[[User:محمد الجداوي|M.Gedawy]] 16:28, 16. februar 2012 (UTC)
:Bot flag successfully approved. Best regards, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 09:56, 19. februar 2012 (UTC)
:: Thanks.--[[User:محمد الجداوي|M.Gedawy]] 14:39, 21. februar 2012 (UTC)

== Bot rights for [[User:Wikisource-bot]] ==

&lt;small&gt;''Prestavljeno &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Wikivir:Pod_lipo&amp;oldid=161299 izpod lipe]&lt;/span&gt;.''&lt;/small&gt;

Hi. With the requirement to fix the page categorisation as notified at [[phab:T198470]], I would like to propose to the community to have our bot run through and address the problem with the solution identified. The bot has been used to resolve issue previously on the Wikisources.
* [[special:centralauth/Wikisource-bot]]
Thanks. [[Uporabnik:Billinghurst|Billinghurst]] ([[Uporabniški pogovor:Billinghurst|pogovor]]) 14:15, 7. julij 2018 (CEST)

: [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], lahko preveriš to prošnjo? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 22:40, 7. julij 2018 (CEST)

:: Bot permission granted. --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 12:31, 28. julij 2018 (CEST)

== Addition of slWS to global bots ==

&lt;small&gt;''Prestavljeno &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Wikivir:Pod_lipo&amp;oldid=161299 izpod lipe]&lt;/span&gt;.''&lt;/small&gt;

Above I have added a bot request, as this wiki is not within the [[m:global bot|global bot]] project, per list [[m:Special:WikiSets/2]].  Would the community consider opting in to the global bots, so that when we have Wikisource-wide fixes for [[mw:Extension:ProofreadPage]] that is possible to organise the bots to do the jobs within Phabricator, and simply get the fix in place. [[Uporabnik:Billinghurst|Billinghurst]] ([[Uporabniški pogovor:Billinghurst|pogovor]]) 14:15, 7. julij 2018 (CEST)

I would support the accession of the Slovene Wikisource to the Global Bot Project. --[[Uporabnik:FriedrickMILBarbarossa|FriedrickMILBarbarossa]] ([[Uporabniški pogovor:FriedrickMILBarbarossa|pogovor]]) 02:20, 9. julij 2018 (CEST)

== [[User:Leaderbot]] ==
For [[meta:Global reminder bot]] - the bot will rarely run here, but this process is required especially since [[meta:Global bots]] is disabled on this wiki and this wiki requires explicit authorisation before running. Please ping me in a response. The bot flag is NOT required. [[Uporabnik:Leaderboard|Leaderboard]] ([[Uporabniški pogovor:Leaderboard|pogovor]]) 10:44, 2. november 2024 (CET)
[[Kategorija:Wikivir]]</text>
      <sha1>ngbximmud5hxcw97154bxx5434z8g9n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>220925</id>
      <parentid>220907</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:35:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2025 */</comment>
      <origin>220925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="799726" sha1="4misxos2aqrci4jo59h695aikbvljnj" xml:space="preserve">{{WikiProjekt
|projekt=Slovenska leposlovna klasika
|tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike
|vodja= red. prof. dr. Urška Perenič
|koordinatorici= Neža Kočnik, Nika Pinter
|sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]]
|nadrejeni=
|sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil
|sorodni2=Besedila za ZRC SAZU
}}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===

==Besedila za urejanje v letu 2025==

[[Evidenca opravljenih korektur 2025]]

*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Ureja: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. 
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041].
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}}
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}}
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}}
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} 
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}}
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}}
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}}
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}}
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}}
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}}
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}}
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}}

*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}}
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}}
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}}
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}}
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}}
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}}
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}}
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}}
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}}
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}}
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}}
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}}
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}}
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}}
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}}
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}}
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} 
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}}
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}}
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}}
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}}
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: Iz življenja, Slike, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}}
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: V čakalnici, Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}}
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. 
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1].
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6].
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2].
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24].

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]]
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] 
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Ivan Zorec: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] Ureja: [[Uporabnik: Zala Berk|Zala Berk]] 
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 [[Uporabnik: Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263].
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98].
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib]
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] 
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] Ureja:Zala Berk 
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: UTercon|Urša Terčon]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  [[Uporabnik:Meta Kenda|Meta Kenda]] 
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] [[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]''
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]

*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]

*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]

*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)	
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) 
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)

*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] 
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>4misxos2aqrci4jo59h695aikbvljnj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evidenca opravljenih korektur 2025</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41164</id>
    <revision>
      <id>220926</id>
      <parentid>220896</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:38:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3037" sha1="8aqzc5k1ohqzfflynacviwrd46d9u9q" xml:space="preserve">
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe
|-
||2024 || [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] || 112496 || [[Trije rodovi]] || 1500 b/h  || 58 ur in 50 minut  || 74 || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta || Veliko številk je bilo treba pretipkati, ker je bilo besedilo tako zamegljeno, da ga v TXT tekstu ni bilo. Česar se ni dalo prebrati, sem označila z XXXX, včasih je tako označenih tudi več odstavkov.
|-
||september 2024 || [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 47330|| [[Povest starega rudarja]] ||  ||   64h || || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta  || Več kot polovico besedila je bilo potrebno pretipkati, ker se ni dalo kopirati. Dele, ki se jih ni dalo prebrati zaradi skeniranja ob robu, sem označila z xxxxxx. Z txt obliko si zaradi navpičnega besedila nisem mogla pomagati. Porabila sem približno 1h na besedilo. 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2671 || [[Na italijanskih bojiščih]] || 3750 b/h ||  30 min || 3 || ne || še ne || 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2852 || [[Randez-vous]] || 3750 b/h ||  1 ura || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5169 || [[Sreča v nesreči]] || 3750 b/h ||  1 h 15 min || 7 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2364 || [[Moja prva vožnja po Benetkah]] || 3750 b/h ||  45 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2763 || [[Človeška srca]] || 3750 b/h ||  40 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|9. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5165 || [[Snujte Rajfajznove posojilnice]] || 3750 b/h ||  55 min || 6 || ne || še ne || 
|-
|16. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 65355 || [[Divji plameni]] || 2970 b/h ||  22h || 25 || ne || še ne || 
|-
|17. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 9749 || [[ Iz Chicaga do Radovljice ]] || 2400 b/h ||  4h || 4 || ne || še ne || 
|-
|19. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 12858 || [[ Ameriški vtisi]] || 2100 b/h ||  6h || 10 || ne || še ne || 
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 1104 || [[3000]] || 3750 b/h ||  20 min || 1 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 3123 || [[Oče in sin]] || 3750 b/h ||  30 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2340 || [[Polžar]] || 3750 b/h ||  25 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|1. november 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 5454 || [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]] || 3750 b/h ||  1 ura || 7 || ne || še ne ||
|-</text>
      <sha1>8aqzc5k1ohqzfflynacviwrd46d9u9q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220939</id>
      <parentid>220926</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T18:09:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3220" sha1="d20buvouv2l7zk0kj1iuvwvo63z15yt" xml:space="preserve">
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe
|-
||2024 || [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] || 112496 || [[Trije rodovi]] || 1500 b/h  || 58 ur in 50 minut  || 74 || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta || Veliko številk je bilo treba pretipkati, ker je bilo besedilo tako zamegljeno, da ga v TXT tekstu ni bilo. Česar se ni dalo prebrati, sem označila z XXXX, včasih je tako označenih tudi več odstavkov.
|-
||september 2024 || [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 47330|| [[Povest starega rudarja]] ||  ||   64h || || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta  || Več kot polovico besedila je bilo potrebno pretipkati, ker se ni dalo kopirati. Dele, ki se jih ni dalo prebrati zaradi skeniranja ob robu, sem označila z xxxxxx. Z txt obliko si zaradi navpičnega besedila nisem mogla pomagati. Porabila sem približno 1h na besedilo. 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2671 || [[Na italijanskih bojiščih]] || 3750 b/h ||  30 min || 3 || ne || še ne || 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2852 || [[Randez-vous]] || 3750 b/h ||  1 ura || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5169 || [[Sreča v nesreči]] || 3750 b/h ||  1 h 15 min || 7 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2364 || [[Moja prva vožnja po Benetkah]] || 3750 b/h ||  45 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2763 || [[Človeška srca]] || 3750 b/h ||  40 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|9. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5165 || [[Snujte Rajfajznove posojilnice]] || 3750 b/h ||  55 min || 6 || ne || še ne || 
|-
|16. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 65355 || [[Divji plameni]] || 2970 b/h ||  22h || 25 || ne || še ne || 
|-
|17. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 9749 || [[ Iz Chicaga do Radovljice ]] || 2400 b/h ||  4h || 4 || ne || še ne || 
|-
|19. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 12858 || [[ Ameriški vtisi]] || 2100 b/h ||  6h || 10 || ne || še ne || 
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 1104 || [[3000]] || 3750 b/h ||  20 min || 1 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 3123 || [[Oče in sin]] || 3750 b/h ||  30 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2340 || [[Polžar]] || 3750 b/h ||  25 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|1. november 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 5454 || [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]] || 3750 b/h ||  1 ura || 7 || ne || še ne ||
|-
|1. november 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 15513 || [[Popotovanje Miška Zametka in Lenarta Berigeljca]] || 3750 b/h ||  1 ura 55 min || 18 || ne || še ne ||
|-</text>
      <sha1>d20buvouv2l7zk0kj1iuvwvo63z15yt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220940</id>
      <parentid>220939</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T18:09:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3221" sha1="jotipr90dayhykfu68s3ire0muhc4xz" xml:space="preserve">
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe
|-
||2024 || [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] || 112496 || [[Trije rodovi]] || 1500 b/h  || 58 ur in 50 minut  || 74 || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta || Veliko številk je bilo treba pretipkati, ker je bilo besedilo tako zamegljeno, da ga v TXT tekstu ni bilo. Česar se ni dalo prebrati, sem označila z XXXX, včasih je tako označenih tudi več odstavkov.
|-
||september 2024 || [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 47330|| [[Povest starega rudarja]] ||  ||   64h || || ne || še ne - preneseno iz lanskega leta  || Več kot polovico besedila je bilo potrebno pretipkati, ker se ni dalo kopirati. Dele, ki se jih ni dalo prebrati zaradi skeniranja ob robu, sem označila z xxxxxx. Z txt obliko si zaradi navpičnega besedila nisem mogla pomagati. Porabila sem približno 1h na besedilo. 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2671 || [[Na italijanskih bojiščih]] || 3750 b/h ||  30 min || 3 || ne || še ne || 
|-
|7. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2852 || [[Randez-vous]] || 3750 b/h ||  1 ura || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5169 || [[Sreča v nesreči]] || 3750 b/h ||  1 h 15 min || 7 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2364 || [[Moja prva vožnja po Benetkah]] || 3750 b/h ||  45 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|8. oktober 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 2763 || [[Človeška srca]] || 3750 b/h ||  40 min || 4 || ne || še ne || 
|-
|9. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 5165 || [[Snujte Rajfajznove posojilnice]] || 3750 b/h ||  55 min || 6 || ne || še ne || 
|-
|16. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 65355 || [[Divji plameni]] || 2970 b/h ||  22h || 25 || ne || še ne || 
|-
|17. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 9749 || [[ Iz Chicaga do Radovljice ]] || 2400 b/h ||  4h || 4 || ne || še ne || 
|-
|19. oktober 2024 || [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] || 12858 || [[ Ameriški vtisi]] || 2100 b/h ||  6h || 10 || ne || še ne || 
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 1104 || [[3000]] || 3750 b/h ||  20 min || 1 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 3123 || [[Oče in sin]] || 3750 b/h ||  30 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|28. oktober 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 2340 || [[Polžar]] || 3750 b/h ||  25 min || 4 || ne || še ne ||
|-
|1. november 2024 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] || 5454 || [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]] || 3750 b/h ||  1 ura || 7 || ne || še ne ||
|-
|1. november 2024 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] || 15513 || [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]] || 3750 b/h ||  1 ura 55 min || 18 || ne || še ne ||
|-</text>
      <sha1>jotipr90dayhykfu68s3ire0muhc4xz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41197</id>
    <revision>
      <id>220914</id>
      <parentid>220911</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:03:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15238" sha1="o2k9bhcd2n9kf86qfwzs9mdimko61ui" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!</text>
      <sha1>o2k9bhcd2n9kf86qfwzs9mdimko61ui</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220916</id>
      <parentid>220914</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:10:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20122" sha1="5me21t21sdblsr2fvjnl8s3e4omg05p" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.</text>
      <sha1>5me21t21sdblsr2fvjnl8s3e4omg05p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220918</id>
      <parentid>220916</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:18:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25257" sha1="sh1c5k0fywywu2cw4mwlodtu2711xhp" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.

Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri zadnji veselici, namreč na svoji svatbi. Lahko si torej mislite, kako ga je danes na Jenkovem vrtu vznemirjalo vse to vrvenje in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno, hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu. Ali ti rudeči, potni, navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive, nemirne oči; svetle ženske obleke mej črnimi fraki; glasno, glušeče govorjenje v vseh mogočih tonih — od cvilečega glaska mestne gospodične, do votlega basa dvorskega penzijonista; — Vse to je začelo ob kake štirih popoludne čudovito vplivati na gospoda Ognjiščka. V glavi mu je začelo brenčati in ves truden je povesil roke ob stolu ter gledal na namizni prt. Vsakih pet minut je mehanično prijel kozarec z vinom ter pil, a govoril ni z nikomur. Čutil je, da je grozno zaspan, ali vender je imel oči brez vsacega napora široko odprte ...

Gospod Mravljinček je sedel poleg njega, a že davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in — dovolj je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave. In s to sladko zavestjo v prsih je govoril gospod postajni načelnik neutrudno svojim sosedom in sosedam. Gestikuliral je z rokama sila živahno, polovico brade je potaknil nevede za telovnik, gube na obrazu so se mu vrtile v divjem vrvenju, — skratka gospod Mravljinček se je bližal z urnimi koraki vrhuncu svoje navdušenosti. — Dokazoval je vsemu omizju neko stvar, o kateri je bil že davno vsakdo prepričan, da je resnična; a gospod Mravljinček je trdil:

„Jaz vem, gospoda moja, da mi ne verjamete; jaz vas vidim, kako me nezaupno gledate ...&quot;

„Ali gospod načelnik, mi smo vender popolnoma prepričani ...&quot;

„Že dobro, gospoda moja, — dovolite, da vam povem ...&quot;

In gospod Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati, dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči pisano, glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor bi se vzbudil iz nemirnega spanja, pogledal je zmedeno naokrog, potem še enkrat v živahni, navdušeni obraz svojega prijatelja, — popil je na dušek kozarec vina, in v tistem hipu se je dogodila v njegovi duši tako velikanska prememba, da bi si je v očigled Ognjiščkovega značaja ne mogel razlagati niti najboljši psiholog. Težko bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti provzročilo to premembo ... Ali je bila morda prisotnost gospoda sodnika, ki je odložil ob kake petih popoldne že skoro vse svoje dostojanstvo, postajal vedno veselejši ter se ob šestih že tako spozabil, da je iz kdo ve katerega vzroka udaril po mizi ... Ali je na Ognjiščkovo dušo morda vplivala nova, nenavadna družba: — priložnost dela grešnike, in gospod adjunkt še nikoli za časa svojega adjunktovanja ni bil v taki priložnosti, kakor danes ... Ali pa je morda gospod Ognjišček — kar je najbolj naravno — v svoji prvotni zamišljenosti, raztresenosti in slabi volji nekoliko preveč popil izvrstnega Jenkovega cvička ter tako svoje živce nenavadno razburil ... Pa naj bo že to, kakorkoli hoče, faktum je: gospod Ognjišček se je spremenil ta večer popolnoma, in to ne samo, kar se tiče njegove notranjosti, to je njegovega mišljenja, njegovega razpoloženja, njegovih nazorov, — ne! ... spremenil se je kolikor toliko tudi njegov obraz. Obrvi so se na skrajnih koncih nekoliko privzdignile, kar je dalo vsemu takoj nekov veselejši izraz; doslej vedno mrtve oči so se začele danes nepokojno premikati ter lahno, prav lahno lesketati; po navadi ozko stisnena ustna so se nekoliko vzbočila in na pol odprla; siva lica so po malem zarudela ... A kar se je dogodilo potem, to presega vse meje.

Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je polagoma stemnilo in natakarice so prižigale svetilke, pritrjene na drevesna debla. Zabava je postajala vedno bučneja, napitnice vedno navdušenejše. Gospod Mravljinček je ravnokar zvršil nerazumljiv govor, s katerim je proslavljal župana dvorskega, diko vseh slovenskih županov. Nato pa se dvigne v silno presenečenje vseh poštenih Dvorjanov — gospod Ognjišček. Vse oči so se uprle nanj. Njegova zunanjost se je sorazmerno z notranjostjo popolnoma predrugačila, — kakor sem že pravil: obraz navdušen, zarudel, ognjevit; levica je nervozno grabila za kozarec na mizi, med tem ko je desnica živahno, a vendar ne brez veličastva gestikulirala ... In gospod Ognjišček je — napil „naši mili, zatirani domovini&quot;.

Ko je izpregovoril prvo besedo, je nekoliko pomolčal, — a to le za hip. Zdelo se je, kakor bi se prestrašil svojega glasu, ki v resnici ni imel več niti trohice navadne hladne odmerjenosti. Govoril je najmanj za dva tona višje, malo hripavo, razburjeno; trgal je stavke na čudovit način, delal sila dolge, nenaravne perijode, kar mu je bilo sicer v pisarni nad vse zoperno. Časih je obstal sredi besede, a nadaljeval takoj še burneje in glasneje. Kadar je preklinjal „naše sovrage&quot;, tedaj je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je zobe skupaj, oči so se mu lesketale, bil je s pestjo po mizi.</text>
      <sha1>sh1c5k0fywywu2cw4mwlodtu2711xhp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220920</id>
      <parentid>220918</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:25:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29307" sha1="g62sjl041aimcsyk5wii5kow9p4n93v" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.

Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri zadnji veselici, namreč na svoji svatbi. Lahko si torej mislite, kako ga je danes na Jenkovem vrtu vznemirjalo vse to vrvenje in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno, hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu. Ali ti rudeči, potni, navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive, nemirne oči; svetle ženske obleke mej črnimi fraki; glasno, glušeče govorjenje v vseh mogočih tonih — od cvilečega glaska mestne gospodične, do votlega basa dvorskega penzijonista; — Vse to je začelo ob kake štirih popoludne čudovito vplivati na gospoda Ognjiščka. V glavi mu je začelo brenčati in ves truden je povesil roke ob stolu ter gledal na namizni prt. Vsakih pet minut je mehanično prijel kozarec z vinom ter pil, a govoril ni z nikomur. Čutil je, da je grozno zaspan, ali vender je imel oči brez vsacega napora široko odprte ...

Gospod Mravljinček je sedel poleg njega, a že davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in — dovolj je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave. In s to sladko zavestjo v prsih je govoril gospod postajni načelnik neutrudno svojim sosedom in sosedam. Gestikuliral je z rokama sila živahno, polovico brade je potaknil nevede za telovnik, gube na obrazu so se mu vrtile v divjem vrvenju, — skratka gospod Mravljinček se je bližal z urnimi koraki vrhuncu svoje navdušenosti. — Dokazoval je vsemu omizju neko stvar, o kateri je bil že davno vsakdo prepričan, da je resnična; a gospod Mravljinček je trdil:

„Jaz vem, gospoda moja, da mi ne verjamete; jaz vas vidim, kako me nezaupno gledate ...&quot;

„Ali gospod načelnik, mi smo vender popolnoma prepričani ...&quot;

„Že dobro, gospoda moja, — dovolite, da vam povem ...&quot;

In gospod Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati, dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči pisano, glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor bi se vzbudil iz nemirnega spanja, pogledal je zmedeno naokrog, potem še enkrat v živahni, navdušeni obraz svojega prijatelja, — popil je na dušek kozarec vina, in v tistem hipu se je dogodila v njegovi duši tako velikanska prememba, da bi si je v očigled Ognjiščkovega značaja ne mogel razlagati niti najboljši psiholog. Težko bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti provzročilo to premembo ... Ali je bila morda prisotnost gospoda sodnika, ki je odložil ob kake petih popoldne že skoro vse svoje dostojanstvo, postajal vedno veselejši ter se ob šestih že tako spozabil, da je iz kdo ve katerega vzroka udaril po mizi ... Ali je na Ognjiščkovo dušo morda vplivala nova, nenavadna družba: — priložnost dela grešnike, in gospod adjunkt še nikoli za časa svojega adjunktovanja ni bil v taki priložnosti, kakor danes ... Ali pa je morda gospod Ognjišček — kar je najbolj naravno — v svoji prvotni zamišljenosti, raztresenosti in slabi volji nekoliko preveč popil izvrstnega Jenkovega cvička ter tako svoje živce nenavadno razburil ... Pa naj bo že to, kakorkoli hoče, faktum je: gospod Ognjišček se je spremenil ta večer popolnoma, in to ne samo, kar se tiče njegove notranjosti, to je njegovega mišljenja, njegovega razpoloženja, njegovih nazorov, — ne! ... spremenil se je kolikor toliko tudi njegov obraz. Obrvi so se na skrajnih koncih nekoliko privzdignile, kar je dalo vsemu takoj nekov veselejši izraz; doslej vedno mrtve oči so se začele danes nepokojno premikati ter lahno, prav lahno lesketati; po navadi ozko stisnena ustna so se nekoliko vzbočila in na pol odprla; siva lica so po malem zarudela ... A kar se je dogodilo potem, to presega vse meje.

Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je polagoma stemnilo in natakarice so prižigale svetilke, pritrjene na drevesna debla. Zabava je postajala vedno bučneja, napitnice vedno navdušenejše. Gospod Mravljinček je ravnokar zvršil nerazumljiv govor, s katerim je proslavljal župana dvorskega, diko vseh slovenskih županov. Nato pa se dvigne v silno presenečenje vseh poštenih Dvorjanov — gospod Ognjišček. Vse oči so se uprle nanj. Njegova zunanjost se je sorazmerno z notranjostjo popolnoma predrugačila, — kakor sem že pravil: obraz navdušen, zarudel, ognjevit; levica je nervozno grabila za kozarec na mizi, med tem ko je desnica živahno, a vendar ne brez veličastva gestikulirala ... In gospod Ognjišček je — napil „naši mili, zatirani domovini&quot;.

Ko je izpregovoril prvo besedo, je nekoliko pomolčal, — a to le za hip. Zdelo se je, kakor bi se prestrašil svojega glasu, ki v resnici ni imel več niti trohice navadne hladne odmerjenosti. Govoril je najmanj za dva tona višje, malo hripavo, razburjeno; trgal je stavke na čudovit način, delal sila dolge, nenaravne perijode, kar mu je bilo sicer v pisarni nad vse zoperno. Časih je obstal sredi besede, a nadaljeval takoj še burneje in glasneje. Kadar je preklinjal „naše sovrage&quot;, tedaj je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je zobe skupaj, oči so se mu lesketale, bil je s pestjo po mizi.

Mestni gostje so navdušeno pritrjevali, tolkli s kozarci, ploskali, cepetali z nogami; toda Dvorjani so sedeli tiho s povešenimi rokami, odprtimi ustmi in izbuljenimi očmi; nema, skrajna osuplost se je zrcalila na teh vprašujočih obrazih. Ali kakor tudi so se čudili gospod sodnik, gospod predsednik krajnega šolskega sveta in vsi gospodje občinski svetniki, — vendar njihovi čuti niso bili niti senca proti onim, ki so ovladali gospoda Mravljinčka, postajnega načelnika v Lesnikovem.

Ko je izpregovoril gospod Ognjišček: „Slavna gospoda!&quot; — stresel je gospoda postajnega načelnika mraz po vseh udih. Dvignil se je nekoliko, da bi pogledal svojemu prijatelju pozneje v obraz, čelo se mu je nagubančilo, pljunil je v stran, prevrnil svoj kozarec ter sedel nazaj na svoj prostor.

„Vrag vedi, kaj je to! Ali, — da ga sram ni! Kaj prav za prav govori? ... Nazadnje pa, — ali je to sploh gospod Ognjišček?&quot;

In gospod postajni načelnik je vdrugič vstal ter sila pazno ogledoval govornika, ki je bruhal besede iz sebe kakor besen.

„Čisto gotovo, — o tem ni dvoma! Ognjišček je ... Toda jaz ne razumem — fej, taki ljudje! Vse je hinavsko, vse pokvarjeno. Ves svet — humbug!&quot;

Gospod Mravljinček sam ni vedel, kako je prišel do tako čudovitih zaključkov, — ali resnica je, postal je jezen nase, na vso družbo, sploh na vse. Če bi govoril tako navdušeno on sam ali recimo gospod župan, — no, kaj bi bilo na tem čudnega? Od tacih ljudij se samo ob sebi razume, da so navdušeni. A da počne kaj tacega gospod Ognjišček — ne! Tu mine vsa morala, vsak družabni red! ... Vsak naj se vede tako, kakor so ga ljudje navajeni — ne pa, kakor ta, — ah, hinavstvo, popačenost!

In gospod Mravljinček je tako srdito pogledal svojo sosedo, starikovo mestno gospodično z nanosnikom in ostriženimi lasmi, — da je vsa v zadregi in strahu hlastno izpraznila svoj kozarec, kar je gospoda postajnega načelnika še močneje razjarilo, kajti ravno pred desetimi minutami je izjavila dama slovesno, da „ne pije niti kapljice več&quot;.

„Neumnost vse! Take slavnosti! Čemu smo pač prišli tu sem? Da se taki tepci razkričijo, — fej te bodi, ti...&quot;

In čeravno so se imeli gostje vrniti še le ob devetih, zdaj pa je bila komaj osem, — gospod Mravljinček je vstal, poiskal svojo palico in svoj klobuk ter odšel z vrta. Pri vratih ga ustavi debela soproga kontrolorja Kričina.

„A kam že, gospod Mravljinček? Niti osem še ni ...&quot;

„Vrag vas vzemi!&quot; zamrmra gospod Mravljinček silno nesramno ter odide v gostilno.

Gospod Jenko, dajte napreči kakšen voz ....&quot;

„Ali saj vendar še ne odhajate, gospod —&quot;

„Jaz sem dejal, da naprezite kakšen voz, če ga imate; če ga nimate, pa povejte!&quot;

„Miha, naprezi voz za gospoda!&quot;

In gospod Mravljinček se je res odpeljal, ne da bi se od koga poslovil. Vso pot se je zadiral nad voznikom in mrmral sam za-se.

„Ne, tak človek! To je nesramno! To je sploh čez vse meje!&quot;

Na Jenkovem vrtu pa je govoril gospod Ognjišček napitnico za napitnico. Mestni gostje so odšli in življenje za mizo je postajalo vsak trenutek hrupneje. Dva ali trije govorniki so stali in govorili z vsem ognjem razumljive, sila navdušene napitnice. Nekateri so peli s hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez besed.

Študent Verižnik je s solznimi očmi in z glavo majaje objemal davčnega praktikanta Zmazka, ki je delal smrtno melanholičen obraz in neprestano vzdihoval. S tihim, ponižnim glasom je ponavljal

&lt;poem&gt;„Soča voda je šumela ...&quot;&lt;/poem&gt;

ter rotil ginjenega Verižnika, naj mu pove začetek druge vrstice. Ali Verižnikovo srce je ostalo zakrkneno in z noslajočim, cvilečim tenorjem je zapel odlično narodno.

Na dolenjem koncu mize je razlagal jurist Poperček postarni, brezzobi, rudečenosi gospej komisarjevi „narodno ekonomijo,&quot; poleg njega pa je stal — gospod Ognjišček ter zaklinjal „slavno dražbo&quot; in sploh vse „mile naše brate&quot;, naj se za božjo voljo zjedinijo ter složno postopajo proti kletim sovragom.&quot;</text>
      <sha1>g62sjl041aimcsyk5wii5kow9p4n93v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220921</id>
      <parentid>220920</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:26:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29327" sha1="1huyb2uuk96eunf6gfywqo7nl7qy7dn" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.

Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri zadnji veselici, namreč na svoji svatbi. Lahko si torej mislite, kako ga je danes na Jenkovem vrtu vznemirjalo vse to vrvenje in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno, hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu. Ali ti rudeči, potni, navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive, nemirne oči; svetle ženske obleke mej črnimi fraki; glasno, glušeče govorjenje v vseh mogočih tonih — od cvilečega glaska mestne gospodične, do votlega basa dvorskega penzijonista; — Vse to je začelo ob kake štirih popoludne čudovito vplivati na gospoda Ognjiščka. V glavi mu je začelo brenčati in ves truden je povesil roke ob stolu ter gledal na namizni prt. Vsakih pet minut je mehanično prijel kozarec z vinom ter pil, a govoril ni z nikomur. Čutil je, da je grozno zaspan, ali vender je imel oči brez vsacega napora široko odprte ...

Gospod Mravljinček je sedel poleg njega, a že davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in — dovolj je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave. In s to sladko zavestjo v prsih je govoril gospod postajni načelnik neutrudno svojim sosedom in sosedam. Gestikuliral je z rokama sila živahno, polovico brade je potaknil nevede za telovnik, gube na obrazu so se mu vrtile v divjem vrvenju, — skratka gospod Mravljinček se je bližal z urnimi koraki vrhuncu svoje navdušenosti. — Dokazoval je vsemu omizju neko stvar, o kateri je bil že davno vsakdo prepričan, da je resnična; a gospod Mravljinček je trdil:

„Jaz vem, gospoda moja, da mi ne verjamete; jaz vas vidim, kako me nezaupno gledate ...&quot;

„Ali gospod načelnik, mi smo vender popolnoma prepričani ...&quot;

„Že dobro, gospoda moja, — dovolite, da vam povem ...&quot;

In gospod Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati, dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči pisano, glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor bi se vzbudil iz nemirnega spanja, pogledal je zmedeno naokrog, potem še enkrat v živahni, navdušeni obraz svojega prijatelja, — popil je na dušek kozarec vina, in v tistem hipu se je dogodila v njegovi duši tako velikanska prememba, da bi si je v očigled Ognjiščkovega značaja ne mogel razlagati niti najboljši psiholog. Težko bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti provzročilo to premembo ... Ali je bila morda prisotnost gospoda sodnika, ki je odložil ob kake petih popoldne že skoro vse svoje dostojanstvo, postajal vedno veselejši ter se ob šestih že tako spozabil, da je iz kdo ve katerega vzroka udaril po mizi ... Ali je na Ognjiščkovo dušo morda vplivala nova, nenavadna družba: — priložnost dela grešnike, in gospod adjunkt še nikoli za časa svojega adjunktovanja ni bil v taki priložnosti, kakor danes ... Ali pa je morda gospod Ognjišček — kar je najbolj naravno — v svoji prvotni zamišljenosti, raztresenosti in slabi volji nekoliko preveč popil izvrstnega Jenkovega cvička ter tako svoje živce nenavadno razburil ... Pa naj bo že to, kakorkoli hoče, faktum je: gospod Ognjišček se je spremenil ta večer popolnoma, in to ne samo, kar se tiče njegove notranjosti, to je njegovega mišljenja, njegovega razpoloženja, njegovih nazorov, — ne! ... spremenil se je kolikor toliko tudi njegov obraz. Obrvi so se na skrajnih koncih nekoliko privzdignile, kar je dalo vsemu takoj nekov veselejši izraz; doslej vedno mrtve oči so se začele danes nepokojno premikati ter lahno, prav lahno lesketati; po navadi ozko stisnena ustna so se nekoliko vzbočila in na pol odprla; siva lica so po malem zarudela ... A kar se je dogodilo potem, to presega vse meje.

Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je polagoma stemnilo in natakarice so prižigale svetilke, pritrjene na drevesna debla. Zabava je postajala vedno bučneja, napitnice vedno navdušenejše. Gospod Mravljinček je ravnokar zvršil nerazumljiv govor, s katerim je proslavljal župana dvorskega, diko vseh slovenskih županov. Nato pa se dvigne v silno presenečenje vseh poštenih Dvorjanov — gospod Ognjišček. Vse oči so se uprle nanj. Njegova zunanjost se je sorazmerno z notranjostjo popolnoma predrugačila, — kakor sem že pravil: obraz navdušen, zarudel, ognjevit; levica je nervozno grabila za kozarec na mizi, med tem ko je desnica živahno, a vendar ne brez veličastva gestikulirala ... In gospod Ognjišček je — napil „naši mili, zatirani domovini&quot;.

Ko je izpregovoril prvo besedo, je nekoliko pomolčal, — a to le za hip. Zdelo se je, kakor bi se prestrašil svojega glasu, ki v resnici ni imel več niti trohice navadne hladne odmerjenosti. Govoril je najmanj za dva tona višje, malo hripavo, razburjeno; trgal je stavke na čudovit način, delal sila dolge, nenaravne perijode, kar mu je bilo sicer v pisarni nad vse zoperno. Časih je obstal sredi besede, a nadaljeval takoj še burneje in glasneje. Kadar je preklinjal „naše sovrage&quot;, tedaj je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je zobe skupaj, oči so se mu lesketale, bil je s pestjo po mizi.

Mestni gostje so navdušeno pritrjevali, tolkli s kozarci, ploskali, cepetali z nogami; toda Dvorjani so sedeli tiho s povešenimi rokami, odprtimi ustmi in izbuljenimi očmi; nema, skrajna osuplost se je zrcalila na teh vprašujočih obrazih. Ali kakor tudi so se čudili gospod sodnik, gospod predsednik krajnega šolskega sveta in vsi gospodje občinski svetniki, — vendar njihovi čuti niso bili niti senca proti onim, ki so ovladali gospoda Mravljinčka, postajnega načelnika v Lesnikovem.

Ko je izpregovoril gospod Ognjišček: „Slavna gospoda!&quot; — stresel je gospoda postajnega načelnika mraz po vseh udih. Dvignil se je nekoliko, da bi pogledal svojemu prijatelju pozneje v obraz, čelo se mu je nagubančilo, pljunil je v stran, prevrnil svoj kozarec ter sedel nazaj na svoj prostor.

„Vrag vedi, kaj je to! Ali, — da ga sram ni! Kaj prav za prav govori? ... Nazadnje pa, — ali je to sploh gospod Ognjišček?&quot;

In gospod postajni načelnik je vdrugič vstal ter sila pazno ogledoval govornika, ki je bruhal besede iz sebe kakor besen.

„Čisto gotovo, — o tem ni dvoma! Ognjišček je ... Toda jaz ne razumem — fej, taki ljudje! Vse je hinavsko, vse pokvarjeno. Ves svet — humbug!&quot;

Gospod Mravljinček sam ni vedel, kako je prišel do tako čudovitih zaključkov, — ali resnica je, postal je jezen nase, na vso družbo, sploh na vse. Če bi govoril tako navdušeno on sam ali recimo gospod župan, — no, kaj bi bilo na tem čudnega? Od tacih ljudij se samo ob sebi razume, da so navdušeni. A da počne kaj tacega gospod Ognjišček — ne! Tu mine vsa morala, vsak družabni red! ... Vsak naj se vede tako, kakor so ga ljudje navajeni — ne pa, kakor ta, — ah, hinavstvo, popačenost!

In gospod Mravljinček je tako srdito pogledal svojo sosedo, starikovo mestno gospodično z nanosnikom in ostriženimi lasmi, — da je vsa v zadregi in strahu hlastno izpraznila svoj kozarec, kar je gospoda postajnega načelnika še močneje razjarilo, kajti ravno pred desetimi minutami je izjavila dama slovesno, da „ne pije niti kapljice več&quot;.

„Neumnost vse! Take slavnosti! Čemu smo pač prišli tu sem? Da se taki tepci razkričijo, — fej te bodi, ti...&quot;

In čeravno so se imeli gostje vrniti še le ob devetih, zdaj pa je bila komaj osem, — gospod Mravljinček je vstal, poiskal svojo palico in svoj klobuk ter odšel z vrta. Pri vratih ga ustavi debela soproga kontrolorja Kričina.

„A kam že, gospod Mravljinček? Niti osem še ni ...&quot;

„Vrag vas vzemi!&quot; zamrmra gospod Mravljinček silno nesramno ter odide v gostilno.

Gospod Jenko, dajte napreči kakšen voz ....&quot;

„Ali saj vendar še ne odhajate, gospod —&quot;

„Jaz sem dejal, da naprezite kakšen voz, če ga imate; če ga nimate, pa povejte!&quot;

„Miha, naprezi voz za gospoda!&quot;

In gospod Mravljinček se je res odpeljal, ne da bi se od koga poslovil. Vso pot se je zadiral nad voznikom in mrmral sam za-se.

„Ne, tak človek! To je nesramno! To je sploh čez vse meje!&quot;

Na Jenkovem vrtu pa je govoril gospod Ognjišček napitnico za napitnico. Mestni gostje so odšli in življenje za mizo je postajalo vsak trenutek hrupneje. Dva ali trije govorniki so stali in govorili z vsem ognjem razumljive, sila navdušene napitnice. Nekateri so peli s hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez besed.

Študent Verižnik je s solznimi očmi in z glavo majaje objemal davčnega praktikanta Zmazka, ki je delal smrtno melanholičen obraz in neprestano vzdihoval. S tihim, ponižnim glasom je ponavljal

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;„Soča voda je šumela ...&quot;
&lt;/poem&gt;

ter rotil ginjenega Verižnika, naj mu pove začetek druge vrstice. Ali Verižnikovo srce je ostalo zakrkneno in z noslajočim, cvilečim tenorjem je zapel odlično narodno.

Na dolenjem koncu mize je razlagal jurist Poperček postarni, brezzobi, rudečenosi gospej komisarjevi „narodno ekonomijo,&quot; poleg njega pa je stal — gospod Ognjišček ter zaklinjal „slavno dražbo&quot; in sploh vse „mile naše brate&quot;, naj se za božjo voljo zjedinijo ter složno postopajo proti kletim sovragom.&quot;</text>
      <sha1>1huyb2uuk96eunf6gfywqo7nl7qy7dn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220923</id>
      <parentid>220921</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:33:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32616" sha1="9mtbiu26tg2782kscq8r3q4ouivoevp" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.

Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri zadnji veselici, namreč na svoji svatbi. Lahko si torej mislite, kako ga je danes na Jenkovem vrtu vznemirjalo vse to vrvenje in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno, hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu. Ali ti rudeči, potni, navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive, nemirne oči; svetle ženske obleke mej črnimi fraki; glasno, glušeče govorjenje v vseh mogočih tonih — od cvilečega glaska mestne gospodične, do votlega basa dvorskega penzijonista; — Vse to je začelo ob kake štirih popoludne čudovito vplivati na gospoda Ognjiščka. V glavi mu je začelo brenčati in ves truden je povesil roke ob stolu ter gledal na namizni prt. Vsakih pet minut je mehanično prijel kozarec z vinom ter pil, a govoril ni z nikomur. Čutil je, da je grozno zaspan, ali vender je imel oči brez vsacega napora široko odprte ...

Gospod Mravljinček je sedel poleg njega, a že davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in — dovolj je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave. In s to sladko zavestjo v prsih je govoril gospod postajni načelnik neutrudno svojim sosedom in sosedam. Gestikuliral je z rokama sila živahno, polovico brade je potaknil nevede za telovnik, gube na obrazu so se mu vrtile v divjem vrvenju, — skratka gospod Mravljinček se je bližal z urnimi koraki vrhuncu svoje navdušenosti. — Dokazoval je vsemu omizju neko stvar, o kateri je bil že davno vsakdo prepričan, da je resnična; a gospod Mravljinček je trdil:

„Jaz vem, gospoda moja, da mi ne verjamete; jaz vas vidim, kako me nezaupno gledate ...&quot;

„Ali gospod načelnik, mi smo vender popolnoma prepričani ...&quot;

„Že dobro, gospoda moja, — dovolite, da vam povem ...&quot;

In gospod Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati, dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči pisano, glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor bi se vzbudil iz nemirnega spanja, pogledal je zmedeno naokrog, potem še enkrat v živahni, navdušeni obraz svojega prijatelja, — popil je na dušek kozarec vina, in v tistem hipu se je dogodila v njegovi duši tako velikanska prememba, da bi si je v očigled Ognjiščkovega značaja ne mogel razlagati niti najboljši psiholog. Težko bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti provzročilo to premembo ... Ali je bila morda prisotnost gospoda sodnika, ki je odložil ob kake petih popoldne že skoro vse svoje dostojanstvo, postajal vedno veselejši ter se ob šestih že tako spozabil, da je iz kdo ve katerega vzroka udaril po mizi ... Ali je na Ognjiščkovo dušo morda vplivala nova, nenavadna družba: — priložnost dela grešnike, in gospod adjunkt še nikoli za časa svojega adjunktovanja ni bil v taki priložnosti, kakor danes ... Ali pa je morda gospod Ognjišček — kar je najbolj naravno — v svoji prvotni zamišljenosti, raztresenosti in slabi volji nekoliko preveč popil izvrstnega Jenkovega cvička ter tako svoje živce nenavadno razburil ... Pa naj bo že to, kakorkoli hoče, faktum je: gospod Ognjišček se je spremenil ta večer popolnoma, in to ne samo, kar se tiče njegove notranjosti, to je njegovega mišljenja, njegovega razpoloženja, njegovih nazorov, — ne! ... spremenil se je kolikor toliko tudi njegov obraz. Obrvi so se na skrajnih koncih nekoliko privzdignile, kar je dalo vsemu takoj nekov veselejši izraz; doslej vedno mrtve oči so se začele danes nepokojno premikati ter lahno, prav lahno lesketati; po navadi ozko stisnena ustna so se nekoliko vzbočila in na pol odprla; siva lica so po malem zarudela ... A kar se je dogodilo potem, to presega vse meje.

Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je polagoma stemnilo in natakarice so prižigale svetilke, pritrjene na drevesna debla. Zabava je postajala vedno bučneja, napitnice vedno navdušenejše. Gospod Mravljinček je ravnokar zvršil nerazumljiv govor, s katerim je proslavljal župana dvorskega, diko vseh slovenskih županov. Nato pa se dvigne v silno presenečenje vseh poštenih Dvorjanov — gospod Ognjišček. Vse oči so se uprle nanj. Njegova zunanjost se je sorazmerno z notranjostjo popolnoma predrugačila, — kakor sem že pravil: obraz navdušen, zarudel, ognjevit; levica je nervozno grabila za kozarec na mizi, med tem ko je desnica živahno, a vendar ne brez veličastva gestikulirala ... In gospod Ognjišček je — napil „naši mili, zatirani domovini&quot;.

Ko je izpregovoril prvo besedo, je nekoliko pomolčal, — a to le za hip. Zdelo se je, kakor bi se prestrašil svojega glasu, ki v resnici ni imel več niti trohice navadne hladne odmerjenosti. Govoril je najmanj za dva tona višje, malo hripavo, razburjeno; trgal je stavke na čudovit način, delal sila dolge, nenaravne perijode, kar mu je bilo sicer v pisarni nad vse zoperno. Časih je obstal sredi besede, a nadaljeval takoj še burneje in glasneje. Kadar je preklinjal „naše sovrage&quot;, tedaj je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je zobe skupaj, oči so se mu lesketale, bil je s pestjo po mizi.

Mestni gostje so navdušeno pritrjevali, tolkli s kozarci, ploskali, cepetali z nogami; toda Dvorjani so sedeli tiho s povešenimi rokami, odprtimi ustmi in izbuljenimi očmi; nema, skrajna osuplost se je zrcalila na teh vprašujočih obrazih. Ali kakor tudi so se čudili gospod sodnik, gospod predsednik krajnega šolskega sveta in vsi gospodje občinski svetniki, — vendar njihovi čuti niso bili niti senca proti onim, ki so ovladali gospoda Mravljinčka, postajnega načelnika v Lesnikovem.

Ko je izpregovoril gospod Ognjišček: „Slavna gospoda!&quot; — stresel je gospoda postajnega načelnika mraz po vseh udih. Dvignil se je nekoliko, da bi pogledal svojemu prijatelju pozneje v obraz, čelo se mu je nagubančilo, pljunil je v stran, prevrnil svoj kozarec ter sedel nazaj na svoj prostor.

„Vrag vedi, kaj je to! Ali, — da ga sram ni! Kaj prav za prav govori? ... Nazadnje pa, — ali je to sploh gospod Ognjišček?&quot;

In gospod postajni načelnik je vdrugič vstal ter sila pazno ogledoval govornika, ki je bruhal besede iz sebe kakor besen.

„Čisto gotovo, — o tem ni dvoma! Ognjišček je ... Toda jaz ne razumem — fej, taki ljudje! Vse je hinavsko, vse pokvarjeno. Ves svet — humbug!&quot;

Gospod Mravljinček sam ni vedel, kako je prišel do tako čudovitih zaključkov, — ali resnica je, postal je jezen nase, na vso družbo, sploh na vse. Če bi govoril tako navdušeno on sam ali recimo gospod župan, — no, kaj bi bilo na tem čudnega? Od tacih ljudij se samo ob sebi razume, da so navdušeni. A da počne kaj tacega gospod Ognjišček — ne! Tu mine vsa morala, vsak družabni red! ... Vsak naj se vede tako, kakor so ga ljudje navajeni — ne pa, kakor ta, — ah, hinavstvo, popačenost!

In gospod Mravljinček je tako srdito pogledal svojo sosedo, starikovo mestno gospodično z nanosnikom in ostriženimi lasmi, — da je vsa v zadregi in strahu hlastno izpraznila svoj kozarec, kar je gospoda postajnega načelnika še močneje razjarilo, kajti ravno pred desetimi minutami je izjavila dama slovesno, da „ne pije niti kapljice več&quot;.

„Neumnost vse! Take slavnosti! Čemu smo pač prišli tu sem? Da se taki tepci razkričijo, — fej te bodi, ti...&quot;

In čeravno so se imeli gostje vrniti še le ob devetih, zdaj pa je bila komaj osem, — gospod Mravljinček je vstal, poiskal svojo palico in svoj klobuk ter odšel z vrta. Pri vratih ga ustavi debela soproga kontrolorja Kričina.

„A kam že, gospod Mravljinček? Niti osem še ni ...&quot;

„Vrag vas vzemi!&quot; zamrmra gospod Mravljinček silno nesramno ter odide v gostilno.

Gospod Jenko, dajte napreči kakšen voz ....&quot;

„Ali saj vendar še ne odhajate, gospod —&quot;

„Jaz sem dejal, da naprezite kakšen voz, če ga imate; če ga nimate, pa povejte!&quot;

„Miha, naprezi voz za gospoda!&quot;

In gospod Mravljinček se je res odpeljal, ne da bi se od koga poslovil. Vso pot se je zadiral nad voznikom in mrmral sam za-se.

„Ne, tak človek! To je nesramno! To je sploh čez vse meje!&quot;

Na Jenkovem vrtu pa je govoril gospod Ognjišček napitnico za napitnico. Mestni gostje so odšli in življenje za mizo je postajalo vsak trenutek hrupneje. Dva ali trije govorniki so stali in govorili z vsem ognjem razumljive, sila navdušene napitnice. Nekateri so peli s hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez besed.

Študent Verižnik je s solznimi očmi in z glavo majaje objemal davčnega praktikanta Zmazka, ki je delal smrtno melanholičen obraz in neprestano vzdihoval. S tihim, ponižnim glasom je ponavljal

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;„Soča voda je šumela ...&quot;
&lt;/poem&gt;

ter rotil ginjenega Verižnika, naj mu pove začetek druge vrstice. Ali Verižnikovo srce je ostalo zakrkneno in z noslajočim, cvilečim tenorjem je zapel odlično narodno.

Na dolenjem koncu mize je razlagal jurist Poperček postarni, brezzobi, rudečenosi gospej komisarjevi „narodno ekonomijo,&quot; poleg njega pa je stal — gospod Ognjišček ter zaklinjal „slavno dražbo&quot; in sploh vse „mile naše brate&quot;, naj se za božjo voljo zjedinijo ter složno postopajo proti kletim sovragom.&quot;

Četudi je prišla vsa družba na skrajni vrhunec veselosti, četudi so celo častivredni gospodje občinski svetniki popolnoma pozabili na svoje dostojanstvo, — vendar se nihče ni mogel do cela osvoboditi nekega neprijetnega čuta, kadar je slučajno pogledal gospoda adjunkta ali slišal mimogrede kakšno njegovo besedo. Toda gospod Ognjišček je bil v ekstazi. Roke so se mu tresle, glas mu je postal popolnoma hripav, njegovih besed je bilo le zdaj pa zdaj katero moči razumeti. Ravno je hotel v najskrajnejšem navdušenju skočiti na stol, — ko stopi k mizi dvorski policist in z neizmerno kislim, povešenim obrazom in mrtvaškim glasom naznani, da je ura ravnokar jednajst odbila. Hrup je potihnil, nekateri gospodje so se začeli pripravljati, da vstanejo izza mize, študent Verižnik je dokončal „svojo pesem&quot; ter v naglici izpraznil Zmazkov kozarec.

Vzpričo te hipoma nastale tišine se je zazdelo gospodu sodnemu adjunktu Ognjiščku, kakor bi pal z visocega odra. Široko je odprl oči, ozrl se dvakrat, trikrat krog sebe, prijel se za čelo ter globoko vzdihnil.

„Kaj je bilo to? Meni se zdi, da sem napravil grozno neumnost ... Jaz sem ... za božjo voljo, jaz mislim, da sem celo govoril ... Vrag me vzemi, naposled sem morda pijan ...&quot;

S strahom pogleda gospode občinske svetnike in vsacega posameznega uda vesele družbe.

„Čisto gotovo, tu ni nikakoršnega dvoma: jaz sem pijan. Saj se vidi, — ti sumnjivi pogledi ... Glej, kako čudno se ozira name jurist Poperček ...&quot;

In gospoda adjunkta je postalo sram v dno duše. Tiho se splazi k Jenku, da poravna račun.

„Moj Bog, to je nečuveno; jaz moram biti pijan: dva goldinarja in pet in štirideset krajcarjev!&quot;

Z brzimi, čeravno nekoliko omahujočimi koraki se napoti domu.

To je grozno, to je čudovito ... Kaj tacega! Da, in jaz nisem samo enkrat govoril ... dvakrat, trikrat! Ta sramota. To si bodo šepetali, to se bodo smejali ... Ne, ne, jaz sem grozen človek! ... Ali nazadnje, — kje pa je ostal Mravljinček? Da, spominjam se, kako me je gledal ... Uh, kako naj se še kedaj pokažem predenj? ... To je preveč, to je preveč!&quot;

Skratka, gospod Ognjišček je popolnoma obupal ... Njegovo kesanje je doseglo vrhunec, ko je sedel doma ponižno pred svojo ženo ter s povešeno glavo poslušal njene svarilne besede, glasen odmev nežnega, do smrti užaljenega ženskega srca !!

In drugo jutro!

Stopal je v pisarno po najbolj zapuščeni ulici in se skrbno ogibal, da ne bi koga srečal; a če je ravno moralo biti, obrnil se je v stran ter kaj tehtnega premišljeval.

Ubogi gospod Ognjišček!

Ni mu bilo več obstanka v Dvorji. Zdelo se mu je, da se celo samosrajčniki ozirajo za njim; da se mu rogajo in mu oponašajo njegovo brezznačajnost ... In čez teden dnij je spisal gospod Ognjišček prošnjo, da ga premestijo ...

Kje je zdaj gospod Ognjišček in kje je njegov nekedanji prijatelj, gospod Mravljinček? Pozvedoval sem, toda zaman. Kakor da sta izginila na kakšen nenavaden način ... In zdi se mi, da se tudi med sabo nista videla več. A ko bi se tudi videla, tedaj sem prepričan, da bi oba v zadregi povesila oči ter šla tiho drug mimo druzega ... A nista se sprla niti z najmanjšo besedico ... Čudovito! Da, gospoda moja, žalostna so pota usode!</text>
      <sha1>9mtbiu26tg2782kscq8r3q4ouivoevp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220924</id>
      <parentid>220923</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:34:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <origin>220924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32723" sha1="043sktfwtj0zr855sw86x1kp1if28c9" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček
| normaliziran naslov = 
| avtor = Feliks Vran
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 25/193-199 {{mp|leto|1896}}
| vir = dLib {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Spisal Feliks Vran.

Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in neštevilnimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev.

Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi rudeči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si brišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga:

„Ne bo jih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva?&quot;

„Prav dobro!&quot; opomni nato Šabec in se tudi ozre proti Jenku.

Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici:

„Že gredo! Že gredo! ... So že tukaj!&quot;

Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto.

Županu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca...

„— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj ... ne morem si kaj ...&quot; Ne gre! In vsak čas bodo tukaj! ... Županu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen.

„Vroče je, gospod sodnik!&quot;

„Grozno!&quot; odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ne bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z
zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu.

Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame&quot; dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame&quot; skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega govora, ta pa začetek.

Za „narodnimi damami&quot; se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu.

„Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsednik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu? Tam je senca ... pivo ...&quot;

„Jurij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate.&quot;

„Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svojem življenju?&quot;

In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še jedenkrat vzdihnil...

Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma.

A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstih. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem truščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirjenja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave ...

„--ne morem si kaj, — ne morem si kaj, — da ne bi v očigled te naklonjenosti ...&quot;

Župan se je oddahnil tako globoko, da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta vsa začudena pogledala.

„V očigled! — Torej to je tista preklicana beseda! Da mi ni prišla prej na misel!&quot;

Ko je nehal govoriti, zaorilo je tako kričanje in ploskanje, da je navdušilo celo občinskega svetnika Ježa, ki je v velikansko presenečenje svojih tovarišev tudi zagodrnjal pohleven „živio&quot;.

Nato je govoril s slabim, tenkim, čivkajočim glasom neki neizmerno dolgi, suhi gospod iz mesta, hotel se je držati na smeh, kar se mu je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile visoko nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las; nos dolg; — usta navzdol zategnjena, — s kratka, ves obraz nepremično kisel in čmerikav. Nihče ni prav vedel, kdaj je gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen studenec v morju, tako se je izgubil njegov glasek v kričanju navdušenih Dvorjanov.

Tedaj pa se je imela oglasiti Mici, Tonetova Mici. Z bojaznijo na dolgem, potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala krog sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi očmi, kakor bi iskala pomoči in tolažbe pri svojih sosedah.

Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča, mokra od znoja, hoče spregovoriti, — roka z bouquetom se ji trese, mraz jo spreleta, kri ji sili o obraz, — ali beseda noče, ne more iz ust. Davčni praktikant Zmazek stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse bolečine, ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici, trpel je on podvojeno. Hitro, ali oprezno, da bi se preveč ne ozirali vanj, prerine se do „narodnih dam&quot; in prvikrat od svojega rojstva zadovoljen s svojo majhno postavico, stopi prav za Tonetovo gospodično ter ji pošepeče:

„Častiti gostje!...&quot;

In Tonetova Mici je „rešila svojo nalogo častno in urnebesni živio-klici so se dvigali proti jasnemu nebu, ko je dovršila svoj krasni, navdušeni, pesniško nadahnjeni govor ter izročila z velegracijozno gesto imeniten bouquet častitemu predsedniku slavnega društva.&quot; Tako je pisal drugi dan mestni dnevnik „Boben&quot;.

Slavnost je bila zares krasna, veličastna! Neizmerna škoda je, da sem popolnoma pozabil, kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo pet — ali deset — ali petindvajset-letnico na Mirkah. Prepričan sem, da je bilo to društvo vse ljubezni in vsacega navdušenja vredno in ker Dvorjane dobro poznam, zato niti najmanj ne dvomim, da je bilo to slavno društvo tudi odločno narodno in do cela povito v trobojnicah. Ali kakor sem ves vnet za taka društva in za take slavnosti, vendar me ta dan ni zanimala toliko slavnost, kolikor spoštovani gospod Ognjišček in njegov častivredni prijatelj Mravljinček, katera sta se vdeležila slavnostnega vsprejema, svečanega sprevoda po trgu, skupnega banketa, zabavnega večera, — skratka, vseh v programu naznačenih točk, ter tako skušala po svojih močeh povzdigniti sijaj in blesk pet- ali deset- ali petindvajset-letnice dotičnega društva.

Gospod Ognjišček! On je sodni adjunkt in v vsem svojem življenju ni bil ničesar druzega kakor sodni adjunkt. Kdor ga je videl v zibelki, gotovo si je mislil: to bo nekdaj odličen sodni adjunkt, vzame si ženo s štirimi tisoči in s tremi opravljenimi sobami in vrh tega se morda naroči na „Boben&quot;. . . Zdi se mi, da dober sodni adjunkt sploh ne more imeti drugačne zunanjosti, kakor jo ima gospod Ognjišček ... O obrazu in postavi se pri najboljši volji ne more veliko govoriti: vse čudovito pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek nehote spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti na polici v Ognjiščkovi pisarni ... Lasje na polovico ostriženi, na desno počesani; čelo nizko; oči tako neznatne, mrtve, da jih sploh nihče ne zapazi ne; brke: vsak lašček na svojem odločenem mestu; brada skrbno obrita; lica široka, trda, skoro sive barve ... To je obraz sodnega adjunkta ... Oblečen je gospod Ognjišček skrbno: nikjer niti najmanjšega madeža, niti najmanjše nepotrebne gube. Ko bi oblekel adjunktovo obleko n. pr. gospod župan: vsi bi dejali: „Gospod župan se nosi moderno!&quot; — Ali sam Bog razumi Ognjiščkovo nesrečo: vsakdo je trdno prepričan, da se oblači gospod adjunkt po sila stari modi. To je očitna krivica in veliko zadoščenje je meni in njemu, da morem na tem mestu beležiti ravno nasprotno.

Gospod adjunkt je zagrizen sovražnik vsakemu neredu, vsakemu vznemirjenju ... Pravijo, da je skopuh ... Ni res! On samo noče nobenih zmešnjav in pomot v svojih dnevnih, tedenskih in mesečnih proračunih. Da bi dajal dan na dan tu beraču en krajcar, tam popotniku dva, tu zopet natakarici pri Dolenjcu tri, — kam bi se na tak način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček pozabil čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar, — in kakšne sitnosti in skrbi bi bile potem to zvečer pri dnevnem proračunu!

Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče.

On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem.

„Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, — fej! Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas ...&quot;

Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okolnosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjunkt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje.

„Moj Bog, — to je jasno: samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti ... Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji ... &quot;

„Ali gospod Ognjišček!&quot; 

„Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset ...&quot;

„Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala.&quot;

„Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na desni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev ...&quot;

„Jaz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Če tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev.&quot;

„O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, — potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen ...&quot;

In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil:

„To je za danes zadnja partija.&quot; 

Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu.

„Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev! ... Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti ...&quot;

Ivana je zarudela in vstala izza mize.

„Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite ...&quot;

„Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —&quot;

A na tihem je zagodrnjal:

„Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne.&quot;

Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to? Gotovo: dve desetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno!... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem.

„Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —&quot;

„Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček.&quot;

Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se je vračal domu dobre volje.

Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo ... Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjiščkovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti.

Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje ... In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje.

Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostro — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka!

Sprva se mi je zdelo, da se mi je od same neznosne vročine in od pekočega solnčnega praha kakorkoli zmedlo pred očmi in da potemtakem morda nisem prav videl. Ali ne, — prosim, poglejte vsi! Resnica je: gospod Ognjišček leži v objemu gospoda Mravljinčka! ... Na svetu je mogočih veliko stvarij, o katerih bi se človeku niti sanjalo ne, da bi mogle eksistirati; tako n. pr. je v Dvorju šest političnih strank! A to se že da na kakšen način opravičiti, — toda gospod Ognjišček v objemu gospoda Mravljinčka — ne! ... oprostite, tega ne razumem!

O Mravljinčku, postajnem načelniku v Lesnikovem, pravijo, da ima blizu petdesetih let, — on sam tega še nikoli ni pravil; pač pa o vsaki priložnosti govori o svojem „vedno mladem srcu&quot;... In to mu verjame vsakdo, če le vidi njegovo jasno, brezskrbno čelo, njegove živahne, drobne, dobrovoljne oči, njegov rumenkasti, široki obraz, na katerem se v večni zadovoljnosti in veselosti neprestano giblje in ziblje neštevilno drobnih gubic. In ta obraz obroblja dolga, črna brada, katera bi bila silno veličastna, ko bi jo nosil recimo gospod sodnik. Ali pri Mravljinčku zdi se, da je v vedni zadregi: zdaj se nagiba močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno stran; ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse štiri strani, — in že čepi ponižno malo ne do cela pod suknjo ... Škoda take brade! Kako ponosno, mirno, dostojanstveno bi se držala n. pr. pod sivim obrazom gospoda Ognjiščka ! ... In Mravljinčkov cilinder! To je vendar cilinder, tako čist, svetal, popolnoma modern, da sem videl še malo podobnih, vsaj v Dvorju ne! (Poglejte n. pr. gospoda župana, kakšnega ima!!) Pa kljub temu se vidi človeku na Mravljinčkovi glavi silno smešen in okoren, posebno še zategadelj, ker se zdi gospodu postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko na tilnik .... Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede omenil Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih čudovito tenkih, visokih nog, — a če sem to omenil, je bilo nazadnje nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na kakšnem drugačnem telesu, to bi bilo nenaravno.

Gospod Mravljinček je vedno vznemirjen, neredkokrat naravnost vzburjen. Treba je le najneznatnejše malenkosti in takoj je ves iz sebe: vrti se naokrog, maha z rokama in govori, govori tako hitro, brez vsake pike in vejice, da ga gleda poslušalec ves osupel in nem:

„Ali, gospod načelnik ....&quot;

„Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako star, kakor Vi morda mislite: moje srce je mlado, moja kri je vroča, — in zato tudi ne pustim&quot;.

Mir mu je stud in gnjusoba. On ljubi trušč in hrup; kjer je večja gneča, kjer je več vpitja, tam se mu bolj sveti obraz, tam se mu živahneje gibljejo in zibljejo gubice na obrazu. Kadar dobi „Boben&quot; v roko, — v Lesnikovo pride pošta ob polu devetih zjutraj —, tedaj hitro pogleda, kje je kakšna veselica, kakšna slavnost, kakšno „odkritje spominske plošče temu in temu prvoboritelju ...&quot; Ali krivico bi delal gospodu Mravljinčku, kdor bi mislil, da se vdeležuje veselic iz same ljubezni do hrupa. Ne! On je navdušen narodnjak, in kdor ga je slišal kdaj govoriti, ta mi bo odločno pritrdil. Ah, kako ganljivo govori gospod Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama „prekipeča ljubezen do mile naše domovine&quot;. In kadar je dosegla pri kakšnem zabavnem večeru navdušenost svoj vrhunec, takrat vstane gospod postajni načelnik in med glasnim odobravanjem in tiho srditostjo svojih poslušalcev predlaga, „naj bi se spomnili v teh svečanih in veselih trenotkih naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter darovali na oltar domovinske ljubezni ...&quot;

To je gospod Mravljinček! To je prijatelj gospoda — Ognjiščka! Kako je to sploh mogoče? Gospod postajni načelnik je pri vsaki priliki zabavljal „zaprašenim filistrom&quot; in gospod sodni adjunkt je gledal z neizmernim zaničevanjem na „rogovileže in kričače&quot;. Ali kljub temu sta si najiskrenejša prijatelja že veliko let sem, in to ne iz kakšnih praktičnih ozirov, zakaj ravno v praktičnih stvareh si ne moreta biti dva človeka bolj navskriž, — tudi ne zaradi jednakosti ali različnosti nazorov: o kakšnih nazorih še nista govorila med seboj, odkar se poznata. Skratka, navadila sta se drug na druzega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati ni mogel življenja brez prijatelja. Ker sta se poznala do pičice, nista se sprla ves čas svojega prijateljstva in ko bi bil ta ali oni le nekoliko drugačen, kakor je bil v resnici, tedaj bi morda tega prijateljstva ne bilo.

Objela sta se gospod Mravljinček in gospod Ognjišček, objela sta se v Dvorju vpričo „vsega naroda&quot;, zavita v cestni prah. In nista se ta dan več ločila, razen pri slavnostnem sprevodu, kjer je bil gospod Ognjišček seveda na strani gospoda sodnika.

Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri zadnji veselici, namreč na svoji svatbi. Lahko si torej mislite, kako ga je danes na Jenkovem vrtu vznemirjalo vse to vrvenje in vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno, hladno, dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu. Ali ti rudeči, potni, navdušeni obrazi po vseh omizjih; te žive, nemirne oči; svetle ženske obleke mej črnimi fraki; glasno, glušeče govorjenje v vseh mogočih tonih — od cvilečega glaska mestne gospodične, do votlega basa dvorskega penzijonista; — Vse to je začelo ob kake štirih popoludne čudovito vplivati na gospoda Ognjiščka. V glavi mu je začelo brenčati in ves truden je povesil roke ob stolu ter gledal na namizni prt. Vsakih pet minut je mehanično prijel kozarec z vinom ter pil, a govoril ni z nikomur. Čutil je, da je grozno zaspan, ali vender je imel oči brez vsacega napora široko odprte ...

Gospod Mravljinček je sedel poleg njega, a že davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in — dovolj je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave. In s to sladko zavestjo v prsih je govoril gospod postajni načelnik neutrudno svojim sosedom in sosedam. Gestikuliral je z rokama sila živahno, polovico brade je potaknil nevede za telovnik, gube na obrazu so se mu vrtile v divjem vrvenju, — skratka gospod Mravljinček se je bližal z urnimi koraki vrhuncu svoje navdušenosti. — Dokazoval je vsemu omizju neko stvar, o kateri je bil že davno vsakdo prepričan, da je resnična; a gospod Mravljinček je trdil:

„Jaz vem, gospoda moja, da mi ne verjamete; jaz vas vidim, kako me nezaupno gledate ...&quot;

„Ali gospod načelnik, mi smo vender popolnoma prepričani ...&quot;

„Že dobro, gospoda moja, — dovolite, da vam povem ...&quot;

In gospod Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati, dokler ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih besed, vzdignil glavo ter ga začuden pogledal. Takrat pa mu je znova zablestelo v oči pisano, glasno življenje na gostilniškem vrtu; kakor bi se vzbudil iz nemirnega spanja, pogledal je zmedeno naokrog, potem še enkrat v živahni, navdušeni obraz svojega prijatelja, — popil je na dušek kozarec vina, in v tistem hipu se je dogodila v njegovi duši tako velikanska prememba, da bi si je v očigled Ognjiščkovega značaja ne mogel razlagati niti najboljši psiholog. Težko bi bilo povedati, kaj je v prvi vrsti provzročilo to premembo ... Ali je bila morda prisotnost gospoda sodnika, ki je odložil ob kake petih popoldne že skoro vse svoje dostojanstvo, postajal vedno veselejši ter se ob šestih že tako spozabil, da je iz kdo ve katerega vzroka udaril po mizi ... Ali je na Ognjiščkovo dušo morda vplivala nova, nenavadna družba: — priložnost dela grešnike, in gospod adjunkt še nikoli za časa svojega adjunktovanja ni bil v taki priložnosti, kakor danes ... Ali pa je morda gospod Ognjišček — kar je najbolj naravno — v svoji prvotni zamišljenosti, raztresenosti in slabi volji nekoliko preveč popil izvrstnega Jenkovega cvička ter tako svoje živce nenavadno razburil ... Pa naj bo že to, kakorkoli hoče, faktum je: gospod Ognjišček se je spremenil ta večer popolnoma, in to ne samo, kar se tiče njegove notranjosti, to je njegovega mišljenja, njegovega razpoloženja, njegovih nazorov, — ne! ... spremenil se je kolikor toliko tudi njegov obraz. Obrvi so se na skrajnih koncih nekoliko privzdignile, kar je dalo vsemu takoj nekov veselejši izraz; doslej vedno mrtve oči so se začele danes nepokojno premikati ter lahno, prav lahno lesketati; po navadi ozko stisnena ustna so se nekoliko vzbočila in na pol odprla; siva lica so po malem zarudela ... A kar se je dogodilo potem, to presega vse meje.

Bilo je ob sedmih zvečer. Na vrtu se je polagoma stemnilo in natakarice so prižigale svetilke, pritrjene na drevesna debla. Zabava je postajala vedno bučneja, napitnice vedno navdušenejše. Gospod Mravljinček je ravnokar zvršil nerazumljiv govor, s katerim je proslavljal župana dvorskega, diko vseh slovenskih županov. Nato pa se dvigne v silno presenečenje vseh poštenih Dvorjanov — gospod Ognjišček. Vse oči so se uprle nanj. Njegova zunanjost se je sorazmerno z notranjostjo popolnoma predrugačila, — kakor sem že pravil: obraz navdušen, zarudel, ognjevit; levica je nervozno grabila za kozarec na mizi, med tem ko je desnica živahno, a vendar ne brez veličastva gestikulirala ... In gospod Ognjišček je — napil „naši mili, zatirani domovini&quot;.

Ko je izpregovoril prvo besedo, je nekoliko pomolčal, — a to le za hip. Zdelo se je, kakor bi se prestrašil svojega glasu, ki v resnici ni imel več niti trohice navadne hladne odmerjenosti. Govoril je najmanj za dva tona višje, malo hripavo, razburjeno; trgal je stavke na čudovit način, delal sila dolge, nenaravne perijode, kar mu je bilo sicer v pisarni nad vse zoperno. Časih je obstal sredi besede, a nadaljeval takoj še burneje in glasneje. Kadar je preklinjal „naše sovrage&quot;, tedaj je postal njegov glas skoro cvileč; tiščal je zobe skupaj, oči so se mu lesketale, bil je s pestjo po mizi.

Mestni gostje so navdušeno pritrjevali, tolkli s kozarci, ploskali, cepetali z nogami; toda Dvorjani so sedeli tiho s povešenimi rokami, odprtimi ustmi in izbuljenimi očmi; nema, skrajna osuplost se je zrcalila na teh vprašujočih obrazih. Ali kakor tudi so se čudili gospod sodnik, gospod predsednik krajnega šolskega sveta in vsi gospodje občinski svetniki, — vendar njihovi čuti niso bili niti senca proti onim, ki so ovladali gospoda Mravljinčka, postajnega načelnika v Lesnikovem.

Ko je izpregovoril gospod Ognjišček: „Slavna gospoda!&quot; — stresel je gospoda postajnega načelnika mraz po vseh udih. Dvignil se je nekoliko, da bi pogledal svojemu prijatelju pozneje v obraz, čelo se mu je nagubančilo, pljunil je v stran, prevrnil svoj kozarec ter sedel nazaj na svoj prostor.

„Vrag vedi, kaj je to! Ali, — da ga sram ni! Kaj prav za prav govori? ... Nazadnje pa, — ali je to sploh gospod Ognjišček?&quot;

In gospod postajni načelnik je vdrugič vstal ter sila pazno ogledoval govornika, ki je bruhal besede iz sebe kakor besen.

„Čisto gotovo, — o tem ni dvoma! Ognjišček je ... Toda jaz ne razumem — fej, taki ljudje! Vse je hinavsko, vse pokvarjeno. Ves svet — humbug!&quot;

Gospod Mravljinček sam ni vedel, kako je prišel do tako čudovitih zaključkov, — ali resnica je, postal je jezen nase, na vso družbo, sploh na vse. Če bi govoril tako navdušeno on sam ali recimo gospod župan, — no, kaj bi bilo na tem čudnega? Od tacih ljudij se samo ob sebi razume, da so navdušeni. A da počne kaj tacega gospod Ognjišček — ne! Tu mine vsa morala, vsak družabni red! ... Vsak naj se vede tako, kakor so ga ljudje navajeni — ne pa, kakor ta, — ah, hinavstvo, popačenost!

In gospod Mravljinček je tako srdito pogledal svojo sosedo, starikovo mestno gospodično z nanosnikom in ostriženimi lasmi, — da je vsa v zadregi in strahu hlastno izpraznila svoj kozarec, kar je gospoda postajnega načelnika še močneje razjarilo, kajti ravno pred desetimi minutami je izjavila dama slovesno, da „ne pije niti kapljice več&quot;.

„Neumnost vse! Take slavnosti! Čemu smo pač prišli tu sem? Da se taki tepci razkričijo, — fej te bodi, ti...&quot;

In čeravno so se imeli gostje vrniti še le ob devetih, zdaj pa je bila komaj osem, — gospod Mravljinček je vstal, poiskal svojo palico in svoj klobuk ter odšel z vrta. Pri vratih ga ustavi debela soproga kontrolorja Kričina.

„A kam že, gospod Mravljinček? Niti osem še ni ...&quot;

„Vrag vas vzemi!&quot; zamrmra gospod Mravljinček silno nesramno ter odide v gostilno.

Gospod Jenko, dajte napreči kakšen voz ....&quot;

„Ali saj vendar še ne odhajate, gospod —&quot;

„Jaz sem dejal, da naprezite kakšen voz, če ga imate; če ga nimate, pa povejte!&quot;

„Miha, naprezi voz za gospoda!&quot;

In gospod Mravljinček se je res odpeljal, ne da bi se od koga poslovil. Vso pot se je zadiral nad voznikom in mrmral sam za-se.

„Ne, tak človek! To je nesramno! To je sploh čez vse meje!&quot;

Na Jenkovem vrtu pa je govoril gospod Ognjišček napitnico za napitnico. Mestni gostje so odšli in življenje za mizo je postajalo vsak trenutek hrupneje. Dva ali trije govorniki so stali in govorili z vsem ognjem razumljive, sila navdušene napitnice. Nekateri so peli s hripavimi, kričečimi glasovi pesmi brez besed.

Študent Verižnik je s solznimi očmi in z glavo majaje objemal davčnega praktikanta Zmazka, ki je delal smrtno melanholičen obraz in neprestano vzdihoval. S tihim, ponižnim glasom je ponavljal

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;„Soča voda je šumela ...&quot;
&lt;/poem&gt;

ter rotil ginjenega Verižnika, naj mu pove začetek druge vrstice. Ali Verižnikovo srce je ostalo zakrkneno in z noslajočim, cvilečim tenorjem je zapel odlično narodno.

Na dolenjem koncu mize je razlagal jurist Poperček postarni, brezzobi, rudečenosi gospej komisarjevi „narodno ekonomijo,&quot; poleg njega pa je stal — gospod Ognjišček ter zaklinjal „slavno dražbo&quot; in sploh vse „mile naše brate&quot;, naj se za božjo voljo zjedinijo ter složno postopajo proti kletim sovragom.&quot;

Četudi je prišla vsa družba na skrajni vrhunec veselosti, četudi so celo častivredni gospodje občinski svetniki popolnoma pozabili na svoje dostojanstvo, — vendar se nihče ni mogel do cela osvoboditi nekega neprijetnega čuta, kadar je slučajno pogledal gospoda adjunkta ali slišal mimogrede kakšno njegovo besedo. Toda gospod Ognjišček je bil v ekstazi. Roke so se mu tresle, glas mu je postal popolnoma hripav, njegovih besed je bilo le zdaj pa zdaj katero moči razumeti. Ravno je hotel v najskrajnejšem navdušenju skočiti na stol, — ko stopi k mizi dvorski policist in z neizmerno kislim, povešenim obrazom in mrtvaškim glasom naznani, da je ura ravnokar jednajst odbila. Hrup je potihnil, nekateri gospodje so se začeli pripravljati, da vstanejo izza mize, študent Verižnik je dokončal „svojo pesem&quot; ter v naglici izpraznil Zmazkov kozarec.

Vzpričo te hipoma nastale tišine se je zazdelo gospodu sodnemu adjunktu Ognjiščku, kakor bi pal z visocega odra. Široko je odprl oči, ozrl se dvakrat, trikrat krog sebe, prijel se za čelo ter globoko vzdihnil.

„Kaj je bilo to? Meni se zdi, da sem napravil grozno neumnost ... Jaz sem ... za božjo voljo, jaz mislim, da sem celo govoril ... Vrag me vzemi, naposled sem morda pijan ...&quot;

S strahom pogleda gospode občinske svetnike in vsacega posameznega uda vesele družbe.

„Čisto gotovo, tu ni nikakoršnega dvoma: jaz sem pijan. Saj se vidi, — ti sumnjivi pogledi ... Glej, kako čudno se ozira name jurist Poperček ...&quot;

In gospoda adjunkta je postalo sram v dno duše. Tiho se splazi k Jenku, da poravna račun.

„Moj Bog, to je nečuveno; jaz moram biti pijan: dva goldinarja in pet in štirideset krajcarjev!&quot;

Z brzimi, čeravno nekoliko omahujočimi koraki se napoti domu.

To je grozno, to je čudovito ... Kaj tacega! Da, in jaz nisem samo enkrat govoril ... dvakrat, trikrat! Ta sramota. To si bodo šepetali, to se bodo smejali ... Ne, ne, jaz sem grozen človek! ... Ali nazadnje, — kje pa je ostal Mravljinček? Da, spominjam se, kako me je gledal ... Uh, kako naj se še kedaj pokažem predenj? ... To je preveč, to je preveč!&quot;

Skratka, gospod Ognjišček je popolnoma obupal ... Njegovo kesanje je doseglo vrhunec, ko je sedel doma ponižno pred svojo ženo ter s povešeno glavo poslušal njene svarilne besede, glasen odmev nežnega, do smrti užaljenega ženskega srca !!

In drugo jutro!

Stopal je v pisarno po najbolj zapuščeni ulici in se skrbno ogibal, da ne bi koga srečal; a če je ravno moralo biti, obrnil se je v stran ter kaj tehtnega premišljeval.

Ubogi gospod Ognjišček!

Ni mu bilo več obstanka v Dvorji. Zdelo se mu je, da se celo samosrajčniki ozirajo za njim; da se mu rogajo in mu oponašajo njegovo brezznačajnost ... In čez teden dnij je spisal gospod Ognjišček prošnjo, da ga premestijo ...

Kje je zdaj gospod Ognjišček in kje je njegov nekedanji prijatelj, gospod Mravljinček? Pozvedoval sem, toda zaman. Kakor da sta izginila na kakšen nenavaden način ... In zdi se mi, da se tudi med sabo nista videla več. A ko bi se tudi videla, tedaj sem prepričan, da bi oba v zadregi povesila oči ter šla tiho drug mimo druzega ... A nista se sprla niti z najmanjšo besedico ... Čudovito! Da, gospoda moja, žalostna so pota usode!

[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija:Feliks Vran]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>043sktfwtj0zr855sw86x1kp1if28c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41198</id>
    <revision>
      <id>220913</id>
      <parentid>220912</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T11:59:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12433" sha1="tmwb808pbqb2ajl10w0jfu3gruu7nrg" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>tmwb808pbqb2ajl10w0jfu3gruu7nrg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220915</id>
      <parentid>220913</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:06:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16975" sha1="i7ja9pmfyby95phu6opeap9m7fu3mur" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>i7ja9pmfyby95phu6opeap9m7fu3mur</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220917</id>
      <parentid>220915</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:12:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22500" sha1="p5eps4jde7xfxtwqf64wsc01zfp5rjx" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>p5eps4jde7xfxtwqf64wsc01zfp5rjx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220919</id>
      <parentid>220917</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:21:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30872" sha1="tjqe8lvdi7u2uba0haf0fqpddnr3crp" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>tjqe8lvdi7u2uba0haf0fqpddnr3crp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220922</id>
      <parentid>220919</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37269" sha1="p78fflvnu0hntu9t3l90w4zh7dbhpqq" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>p78fflvnu0hntu9t3l90w4zh7dbhpqq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220927</id>
      <parentid>220922</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:38:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44547" sha1="043vt06uewvg7s2tj0dalhqm3en704j" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>043vt06uewvg7s2tj0dalhqm3en704j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220928</id>
      <parentid>220927</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:45:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50637" sha1="f9tbnlsqzz49kgkf3zb27fwben3voh1" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>f9tbnlsqzz49kgkf3zb27fwben3voh1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220929</id>
      <parentid>220928</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54812" sha1="bqs98r3pxsgw9jj6s8jv18bnhrb2guv" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>bqs98r3pxsgw9jj6s8jv18bnhrb2guv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220930</id>
      <parentid>220929</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:52:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60578" sha1="j8x27i0ai9jga6u3i1heqd0jbe6o1hk" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>j8x27i0ai9jga6u3i1heqd0jbe6o1hk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220931</id>
      <parentid>220930</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T12:57:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65440" sha1="63wz6zx7qwfmsqm7lfypmpu8fppoltm" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>63wz6zx7qwfmsqm7lfypmpu8fppoltm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220932</id>
      <parentid>220931</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T13:00:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69868" sha1="dcwlfrfwova3x3zicmsmndgyms8o6ac" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>dcwlfrfwova3x3zicmsmndgyms8o6ac</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220933</id>
      <parentid>220932</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T13:03:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73679" sha1="c2zsubvo4u4231p4851rzuynukj75rd" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-208 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>c2zsubvo4u4231p4851rzuynukj75rd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220934</id>
      <parentid>220933</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T13:10:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78902" sha1="0fu3rk36pu3flftw9fg095ycbers3hw" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-207, 209 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“

Nu sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furlanijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.

„A k nadškofu, ali ne pojdeva?“ — popraša Lenart.

»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico.“

„Nu, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema.“

»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla“.

„Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva.“

In šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.

„Via del ponte Isonzo“, tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše, tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to hčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudne boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.

Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek gospodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.

„Nu, kaj pa je“, popraša gospodek.

„Visoko blagorodni gospod“, začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, „dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče“.

„Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar.“

„Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače.“

„Hm, hm, to je pa res nerodno!“ — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — „Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Barigeljc tretješolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli“.

Gospodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.

Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.

„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!“ pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.

Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako!

Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta.“ Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>0fu3rk36pu3flftw9fg095ycbers3hw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220935</id>
      <parentid>220934</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T17:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83297" sha1="17zysjoicuj91ihj1bfdv87kner2c2c" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-207, 209 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“

Nu sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furlanijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.

„A k nadškofu, ali ne pojdeva?“ — popraša Lenart.

»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico.“

„Nu, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema.“

»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla“.

„Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva.“

In šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.

„Via del ponte Isonzo“, tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše, tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to hčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudne boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.

Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek gospodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.

„Nu, kaj pa je“, popraša gospodek.

„Visoko blagorodni gospod“, začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, „dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče“.

„Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar.“

„Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače.“

„Hm, hm, to je pa res nerodno!“ — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — „Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Barigeljc tretješolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli“.

Gospodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.

Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.

„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!“ pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.

Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako!

Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta.“ Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.

==VII.==

Cesta se precej vleče po lepi vipavski dolini čez Šenpas do Ajdovščine, kjer mali potočič deli Goriško od Kranjskega. Seveda oni nadškofijski novčiči ju zelo tišča in kupita si na več mestih vina in kruha, da imata več „korajže“.

In res jima je bilo že nekako preveč potovanja, pa tudi sta se že naveličala jeden drugega, tako, da sta se sprla, in potem je šel nekoliko časa vsaki svojim potom, dokler ju ni zopet združila vzajemna potreba. Pri Šturijah na Kranjski meji kreneta čez Col in Podkraj proti Hrušici. K sebi ju vzame prijazen voznik, in tako se pripeljeta skozi one samotne gozdnate kraje skoraj do Logatca, kjer prenočita. Prihodnjega jutra popihata jo na vse zgodaj do Vrhnike, a tamkaj ju vzame na voz prijazen mož prav do Ljubljane. Sama nista verjela, da bodeta tako lehko in ugodno prišla iz Gorice do slavne kranjske prestolnice.

Seveda, tako ni bilo v Ljubljani kakor pred nekoliko dnevi. Dobra kuma niti sanjala ni, da sta njena gosta zopet v Ljubljani, ker sta ji zadnjikrat rekla, da gresta naravnost domov. Pač sta obiskala nekakovega drugega Miškovega znanca, ali tam ni bilo tako, kot pri kumi. Zato se pa tudi precej drugega jutra poslovita od Ljubljane in jo mahneta proti domu. Zdaj je pač ugodno potovati iz Ljubljane v Novo Mesto, ko te železnica pripelja v nekaterih urah doli. Ali takrat ni bilo tako. To sta čutila tudi naša popotnika, dasi sta prvikrat ondukaj hodila. Cesta se je vila res prav po polževo gori proti starodavni Višnji Gori, a tudi naprej ni bilo bolje. Zato ni čudno, da je bilo solnce že zdavnej za goro, ko stopata doli proti Trebnjemu.

„Poglej no, poglej, Miško, kako se vender danes mesec hitro pomiče po nebeškem oboku !“ — pripomni Lenart.

„Kdo, mesec? Mesec stoji, a naša zemlja se giblje.“

„Tisto je seveda res, da se naša zemlja giblje, vender mesec giblje se tudi.“

„Nikdar!“

„Pa vender. Le pomisli Miško . . .“

„Lej ga no bedaka, zdaj hoče učiti on mene.“

„Saj te tudi lehko, ker tega ne veš.“

„Zakaj?“

„Zato!“

„Zakaj zato?“

„Zato, ker imaš ti v zemljepisju drugi red, jaz ga pa nikdar nisem imel, niti ga ne bom!“

Lenart še dobro tega ne izgovori, ko Miškova roka pade na njegov mršav obraz.

„To imaš za tvoje znanje. Zdaj se bode tale zgaga iz mene norčevala. Palico sem!“ — zakriči Miško ves v ognju.

„Na jo, pa si stepi ž njo svoje prašne možgane!“ — vsklikne Lenart in vrže palico, katero mu je kupil Miško v Ljubljani.

„Ali še nimaš dovelj?“ — sika Miško, in Bog ve, kako bi se stvar dovršila, da niso po cesti prihajali ljudje, katerih sta se popotnika vender nekoliko sramovala. Miško pobere Lenartovo palico in jo stisne pod pazduho. Tako ima Miško dve palici, Lenart pa nobene. Kdor bi popotnika videl lehko bi se jima smejal, kakor se je širokolični mesec, kateri je napravil gori na nebu silno široka usta, češ, to sem pa vender „kampeli“, ker se za mene tam doli kregata celo najslabejša dijaka. In prav tako je bilo!

V Lenartu je vse kuhalo, take sramote ni doživel na celem potu. Skočil bi kot ris na onega nesrečnega mračnjaka, s katerim je toliko časa delil vse popotne težave, vender mu ni kazalo, Miško je bil vsaj trikrat močnejši. Hoče ga zapustiti in oditi svojim potem, vender si misli, Novo Mesto je še predaleč. Utegnil bi mi še kaj koristiti, zato molči, in si misli: „Bodi ti, pride že prilika, da ti tudi jaz zasolim!“ — Vidite, s kakovimi znanstvenimi vprašanji sta se bavila na popotovanju naša popotnika.

V Trebnjem nista hotela prenočiti, pač pa malo naprej proti Novemu Mestu v mali vasici. Spala sta izvrstno. Prepir o mesecu je bil skoraj pozabljen, popotnika razgovarjala sta se povsem prijateljski, dasi je prihodnjega jutra, ko sta korakala proti Novemu Mestu, nosil Miško še vedno dve palici. Lenart si misli: moja ura ni še prišla. Pozdravita belo cerkvico sv. Ane, obiščeta Mirno Peč in precej zložno korakata proti dolenjski prestolnici, tako, da sta že okrog devete ure zjutraj v .kačji ridi&quot;. Jutro je tako lepo, a solnčice tako čarobno razsvetljuje one kraje, kot da hoče reči: povsod je lepo, vender doma je najlepše. A iz onih tamnih gabrovih logov, kateri se prostirajo ob obeh straneh ceste, širi se ugoden hlad in človeka nehote vabi, da si ondukaj malo oddahne.


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>17zysjoicuj91ihj1bfdv87kner2c2c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220936</id>
      <parentid>220935</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T17:56:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86680" sha1="pqqce3dwi4u6p8tl2t6hihmkno0cqn6" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-207, 209-210, 212 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“

Nu sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furlanijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.

„A k nadškofu, ali ne pojdeva?“ — popraša Lenart.

»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico.“

„Nu, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema.“

»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla“.

„Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva.“

In šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.

„Via del ponte Isonzo“, tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše, tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to hčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudne boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.

Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek gospodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.

„Nu, kaj pa je“, popraša gospodek.

„Visoko blagorodni gospod“, začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, „dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče“.

„Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar.“

„Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače.“

„Hm, hm, to je pa res nerodno!“ — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — „Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Barigeljc tretješolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli“.

Gospodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.

Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.

„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!“ pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.

Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako!

Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta.“ Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.

==VII.==

Cesta se precej vleče po lepi vipavski dolini čez Šenpas do Ajdovščine, kjer mali potočič deli Goriško od Kranjskega. Seveda oni nadškofijski novčiči ju zelo tišča in kupita si na več mestih vina in kruha, da imata več „korajže“.

In res jima je bilo že nekako preveč potovanja, pa tudi sta se že naveličala jeden drugega, tako, da sta se sprla, in potem je šel nekoliko časa vsaki svojim potom, dokler ju ni zopet združila vzajemna potreba. Pri Šturijah na Kranjski meji kreneta čez Col in Podkraj proti Hrušici. K sebi ju vzame prijazen voznik, in tako se pripeljeta skozi one samotne gozdnate kraje skoraj do Logatca, kjer prenočita. Prihodnjega jutra popihata jo na vse zgodaj do Vrhnike, a tamkaj ju vzame na voz prijazen mož prav do Ljubljane. Sama nista verjela, da bodeta tako lehko in ugodno prišla iz Gorice do slavne kranjske prestolnice.

Seveda, tako ni bilo v Ljubljani kakor pred nekoliko dnevi. Dobra kuma niti sanjala ni, da sta njena gosta zopet v Ljubljani, ker sta ji zadnjikrat rekla, da gresta naravnost domov. Pač sta obiskala nekakovega drugega Miškovega znanca, ali tam ni bilo tako, kot pri kumi. Zato se pa tudi precej drugega jutra poslovita od Ljubljane in jo mahneta proti domu. Zdaj je pač ugodno potovati iz Ljubljane v Novo Mesto, ko te železnica pripelja v nekaterih urah doli. Ali takrat ni bilo tako. To sta čutila tudi naša popotnika, dasi sta prvikrat ondukaj hodila. Cesta se je vila res prav po polževo gori proti starodavni Višnji Gori, a tudi naprej ni bilo bolje. Zato ni čudno, da je bilo solnce že zdavnej za goro, ko stopata doli proti Trebnjemu.

„Poglej no, poglej, Miško, kako se vender danes mesec hitro pomiče po nebeškem oboku !“ — pripomni Lenart.

„Kdo, mesec? Mesec stoji, a naša zemlja se giblje.“

„Tisto je seveda res, da se naša zemlja giblje, vender mesec giblje se tudi.“

„Nikdar!“

„Pa vender. Le pomisli Miško . . .“

„Lej ga no bedaka, zdaj hoče učiti on mene.“

„Saj te tudi lehko, ker tega ne veš.“

„Zakaj?“

„Zato!“

„Zakaj zato?“

„Zato, ker imaš ti v zemljepisju drugi red, jaz ga pa nikdar nisem imel, niti ga ne bom!“

Lenart še dobro tega ne izgovori, ko Miškova roka pade na njegov mršav obraz.

„To imaš za tvoje znanje. Zdaj se bode tale zgaga iz mene norčevala. Palico sem!“ — zakriči Miško ves v ognju.

„Na jo, pa si stepi ž njo svoje prašne možgane!“ — vsklikne Lenart in vrže palico, katero mu je kupil Miško v Ljubljani.

„Ali še nimaš dovelj?“ — sika Miško, in Bog ve, kako bi se stvar dovršila, da niso po cesti prihajali ljudje, katerih sta se popotnika vender nekoliko sramovala. Miško pobere Lenartovo palico in jo stisne pod pazduho. Tako ima Miško dve palici, Lenart pa nobene. Kdor bi popotnika videl lehko bi se jima smejal, kakor se je širokolični mesec, kateri je napravil gori na nebu silno široka usta, češ, to sem pa vender „kampeli“, ker se za mene tam doli kregata celo najslabejša dijaka. In prav tako je bilo!

V Lenartu je vse kuhalo, take sramote ni doživel na celem potu. Skočil bi kot ris na onega nesrečnega mračnjaka, s katerim je toliko časa delil vse popotne težave, vender mu ni kazalo, Miško je bil vsaj trikrat močnejši. Hoče ga zapustiti in oditi svojim potem, vender si misli, Novo Mesto je še predaleč. Utegnil bi mi še kaj koristiti, zato molči, in si misli: „Bodi ti, pride že prilika, da ti tudi jaz zasolim!“ — Vidite, s kakovimi znanstvenimi vprašanji sta se bavila na popotovanju naša popotnika.

V Trebnjem nista hotela prenočiti, pač pa malo naprej proti Novemu Mestu v mali vasici. Spala sta izvrstno. Prepir o mesecu je bil skoraj pozabljen, popotnika razgovarjala sta se povsem prijateljski, dasi je prihodnjega jutra, ko sta korakala proti Novemu Mestu, nosil Miško še vedno dve palici. Lenart si misli: moja ura ni še prišla. Pozdravita belo cerkvico sv. Ane, obiščeta Mirno Peč in precej zložno korakata proti dolenjski prestolnici, tako, da sta že okrog devete ure zjutraj v .kačji ridi&quot;. Jutro je tako lepo, a solnčice tako čarobno razsvetljuje one kraje, kot da hoče reči: povsod je lepo, vender doma je najlepše. A iz onih tamnih gabrovih logov, kateri se prostirajo ob obeh straneh ceste, širi se ugoden hlad in človeka nehote vabi, da si ondukaj malo oddahne.

„Veš kaj, Miško, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka, kaj bi tako hitela? Odpočijva se malo tu v tem gozdiču, saj je tukaj tako prijetno.“

„Hm, le, saj moram že tako misliti, kako naj pridem domov.“

Zavijeta malo v stran in ležeta na mehko mahovino v senco grčastih gabrov. Dasi je že predpoludnem, vender misli Lenart, da bi se ondukaj ugodno spalo, in poravna se pod gabrom, kakor je bil dolg in širok. Miško je storil jednako.

„Miško, ali že spiš?“

„Ne še, vender zaspanec že prihaja.“

„Meni tudi.“

Zopet mir.

„Miško, ali že spiš?“

„Miruj no že jedenkrat!“ — deje poluglasno Miško že pol v spanju, a čez nekoliko časa čvrsto smrči, kot da renči medved v grmovju. Zdaj je Lenartu srce na mestu. Čaka še nekoliko časa, da Miško prav trdno zaspi, potem pa počasi vstane in tiho izmakne Mišku obe palici. Nato izvleče izpod Miška robec ter ga obesi gori na gaber kot zastavo, iz Miškove palice pa napravi dve in ju zopet lepo poleg njega položi, a svojo vzame seboj in jo popiha hitro dalje. Tako se poslovita popotnika jeden od drugega.

Lehko si mislimo, kako je bilo Mišku, ko se prebudi in vidi, kar mu je Lenart napravil za slovo. Na solnčni prah bi zmlel tega navihanca, kateri ga je na celem potovanju vodil za nos, ko bi ga imel pri sebi. Tako mu pa ni kazalo druzega, kot odpotiti se počasi domov, kamor prispe v jedni uri. — Doma je res nekoliko grmelo, posebne nevihte pa ni bilo, tako, da je skoraj obžaloval, ker se je bil odpotil po svetu. Njegovi stariši so na koncu šolskega leta res nekoliko po njem povpraševali, ali ko ga od nikod ni bilo, mislili so si, ne bode se zgubil, nepridiprav, a škodi mu ne, če se po svetu nauči malo pameti. Ni bilo pa tako z Lenartom, kakor so Mišku pripovedovali njegovi domači. Ko Lenarta od nikoder ni bilo, bili so stariši v velikih skrbeh. Brzojavili so na vse strani, in znani raški lovec Jurij Švedriček je moral gori v Novo Mesto, a od ondot doli na Kostanjevico, Krško prav do Sevnice, kjer je stanovala Lenartova teta. Povsod skrbno poizveduje, vender vse zastonj. O Lenartu ni bilo niti duha, niti sluha, tako, da so njegovi mislili, da ga res več ne bode domov.

Ko je bil Lenart pustil Miška pod gabrom, ni šel naravnost skozi Novo Mesto, ker bi ga utegnil kakov znanec zgrabiti, in potem potuj v društvu stražnika na svoj dom. Toliko pameten je že bil Lenart, da si ne napravi te sramote. Zavije jo doli „pod gavge“, kjer je sedaj speljana lepa cesta na novi kolodvor in pazljivo koraka ob Krki do mosta, kjer hitro smukne v Kandijo in od ondot po dobro znanih krajih čez Šmihel proti Pogancu, kjer si z grajskimi jabolki pripravi slabo kosilo. Pogreša sicer svojega popotnega tovariša, ko koraka sam samcat gori pod razvalinami slavnega Mehovega na Gorjance, od koder je tako krasen razgled na Novo Mesto in na njegovo prezanimivo okolico, okrašeno s prijaznimi vasicami in mogočnimi starodavnimi gradovi. A malo dalje, ko se začne cesta mej bukovimi gozdi spuščati zopet nizdolu, odpre se zopet nov svet: zanimiva Bela krajina s svojimi vinogradi in hramovi, obrobljena od hrvaških goril, srebrnaste Kolpe in kočevskih hribov. Lep košček zemlje, posebno pa za onega, kateri je ondukaj preživel največ svojega življenja; kot je ravno naš popotnik, spoštovani Lenart Barigeljc! —	


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>pqqce3dwi4u6p8tl2t6hihmkno0cqn6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220937</id>
      <parentid>220936</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T18:00:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89506" sha1="mcdc0z0gxn78jf0q0d5vggqx275q1y7" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-207, 209-210, 212 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“

Nu sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furlanijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.

„A k nadškofu, ali ne pojdeva?“ — popraša Lenart.

»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico.“

„Nu, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema.“

»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla“.

„Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva.“

In šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.

„Via del ponte Isonzo“, tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše, tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to hčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudne boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.

Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek gospodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.

„Nu, kaj pa je“, popraša gospodek.

„Visoko blagorodni gospod“, začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, „dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče“.

„Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar.“

„Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače.“

„Hm, hm, to je pa res nerodno!“ — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — „Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Barigeljc tretješolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli“.

Gospodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.

Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.

„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!“ pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.

Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako!

Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta.“ Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.

==VII.==

Cesta se precej vleče po lepi vipavski dolini čez Šenpas do Ajdovščine, kjer mali potočič deli Goriško od Kranjskega. Seveda oni nadškofijski novčiči ju zelo tišča in kupita si na več mestih vina in kruha, da imata več „korajže“.

In res jima je bilo že nekako preveč potovanja, pa tudi sta se že naveličala jeden drugega, tako, da sta se sprla, in potem je šel nekoliko časa vsaki svojim potom, dokler ju ni zopet združila vzajemna potreba. Pri Šturijah na Kranjski meji kreneta čez Col in Podkraj proti Hrušici. K sebi ju vzame prijazen voznik, in tako se pripeljeta skozi one samotne gozdnate kraje skoraj do Logatca, kjer prenočita. Prihodnjega jutra popihata jo na vse zgodaj do Vrhnike, a tamkaj ju vzame na voz prijazen mož prav do Ljubljane. Sama nista verjela, da bodeta tako lehko in ugodno prišla iz Gorice do slavne kranjske prestolnice.

Seveda, tako ni bilo v Ljubljani kakor pred nekoliko dnevi. Dobra kuma niti sanjala ni, da sta njena gosta zopet v Ljubljani, ker sta ji zadnjikrat rekla, da gresta naravnost domov. Pač sta obiskala nekakovega drugega Miškovega znanca, ali tam ni bilo tako, kot pri kumi. Zato se pa tudi precej drugega jutra poslovita od Ljubljane in jo mahneta proti domu. Zdaj je pač ugodno potovati iz Ljubljane v Novo Mesto, ko te železnica pripelja v nekaterih urah doli. Ali takrat ni bilo tako. To sta čutila tudi naša popotnika, dasi sta prvikrat ondukaj hodila. Cesta se je vila res prav po polževo gori proti starodavni Višnji Gori, a tudi naprej ni bilo bolje. Zato ni čudno, da je bilo solnce že zdavnej za goro, ko stopata doli proti Trebnjemu.

„Poglej no, poglej, Miško, kako se vender danes mesec hitro pomiče po nebeškem oboku !“ — pripomni Lenart.

„Kdo, mesec? Mesec stoji, a naša zemlja se giblje.“

„Tisto je seveda res, da se naša zemlja giblje, vender mesec giblje se tudi.“

„Nikdar!“

„Pa vender. Le pomisli Miško . . .“

„Lej ga no bedaka, zdaj hoče učiti on mene.“

„Saj te tudi lehko, ker tega ne veš.“

„Zakaj?“

„Zato!“

„Zakaj zato?“

„Zato, ker imaš ti v zemljepisju drugi red, jaz ga pa nikdar nisem imel, niti ga ne bom!“

Lenart še dobro tega ne izgovori, ko Miškova roka pade na njegov mršav obraz.

„To imaš za tvoje znanje. Zdaj se bode tale zgaga iz mene norčevala. Palico sem!“ — zakriči Miško ves v ognju.

„Na jo, pa si stepi ž njo svoje prašne možgane!“ — vsklikne Lenart in vrže palico, katero mu je kupil Miško v Ljubljani.

„Ali še nimaš dovelj?“ — sika Miško, in Bog ve, kako bi se stvar dovršila, da niso po cesti prihajali ljudje, katerih sta se popotnika vender nekoliko sramovala. Miško pobere Lenartovo palico in jo stisne pod pazduho. Tako ima Miško dve palici, Lenart pa nobene. Kdor bi popotnika videl lehko bi se jima smejal, kakor se je širokolični mesec, kateri je napravil gori na nebu silno široka usta, češ, to sem pa vender „kampeli“, ker se za mene tam doli kregata celo najslabejša dijaka. In prav tako je bilo!

V Lenartu je vse kuhalo, take sramote ni doživel na celem potu. Skočil bi kot ris na onega nesrečnega mračnjaka, s katerim je toliko časa delil vse popotne težave, vender mu ni kazalo, Miško je bil vsaj trikrat močnejši. Hoče ga zapustiti in oditi svojim potem, vender si misli, Novo Mesto je še predaleč. Utegnil bi mi še kaj koristiti, zato molči, in si misli: „Bodi ti, pride že prilika, da ti tudi jaz zasolim!“ — Vidite, s kakovimi znanstvenimi vprašanji sta se bavila na popotovanju naša popotnika.

V Trebnjem nista hotela prenočiti, pač pa malo naprej proti Novemu Mestu v mali vasici. Spala sta izvrstno. Prepir o mesecu je bil skoraj pozabljen, popotnika razgovarjala sta se povsem prijateljski, dasi je prihodnjega jutra, ko sta korakala proti Novemu Mestu, nosil Miško še vedno dve palici. Lenart si misli: moja ura ni še prišla. Pozdravita belo cerkvico sv. Ane, obiščeta Mirno Peč in precej zložno korakata proti dolenjski prestolnici, tako, da sta že okrog devete ure zjutraj v .kačji ridi&quot;. Jutro je tako lepo, a solnčice tako čarobno razsvetljuje one kraje, kot da hoče reči: povsod je lepo, vender doma je najlepše. A iz onih tamnih gabrovih logov, kateri se prostirajo ob obeh straneh ceste, širi se ugoden hlad in človeka nehote vabi, da si ondukaj malo oddahne.

„Veš kaj, Miško, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka, kaj bi tako hitela? Odpočijva se malo tu v tem gozdiču, saj je tukaj tako prijetno.“

„Hm, le, saj moram že tako misliti, kako naj pridem domov.“

Zavijeta malo v stran in ležeta na mehko mahovino v senco grčastih gabrov. Dasi je že predpoludnem, vender misli Lenart, da bi se ondukaj ugodno spalo, in poravna se pod gabrom, kakor je bil dolg in širok. Miško je storil jednako.

„Miško, ali že spiš?“

„Ne še, vender zaspanec že prihaja.“

„Meni tudi.“

Zopet mir.

„Miško, ali že spiš?“

„Miruj no že jedenkrat!“ — deje poluglasno Miško že pol v spanju, a čez nekoliko časa čvrsto smrči, kot da renči medved v grmovju. Zdaj je Lenartu srce na mestu. Čaka še nekoliko časa, da Miško prav trdno zaspi, potem pa počasi vstane in tiho izmakne Mišku obe palici. Nato izvleče izpod Miška robec ter ga obesi gori na gaber kot zastavo, iz Miškove palice pa napravi dve in ju zopet lepo poleg njega položi, a svojo vzame seboj in jo popiha hitro dalje. Tako se poslovita popotnika jeden od drugega.

Lehko si mislimo, kako je bilo Mišku, ko se prebudi in vidi, kar mu je Lenart napravil za slovo. Na solnčni prah bi zmlel tega navihanca, kateri ga je na celem potovanju vodil za nos, ko bi ga imel pri sebi. Tako mu pa ni kazalo druzega, kot odpotiti se počasi domov, kamor prispe v jedni uri. — Doma je res nekoliko grmelo, posebne nevihte pa ni bilo, tako, da je skoraj obžaloval, ker se je bil odpotil po svetu. Njegovi stariši so na koncu šolskega leta res nekoliko po njem povpraševali, ali ko ga od nikod ni bilo, mislili so si, ne bode se zgubil, nepridiprav, a škodi mu ne, če se po svetu nauči malo pameti. Ni bilo pa tako z Lenartom, kakor so Mišku pripovedovali njegovi domači. Ko Lenarta od nikoder ni bilo, bili so stariši v velikih skrbeh. Brzojavili so na vse strani, in znani raški lovec Jurij Švedriček je moral gori v Novo Mesto, a od ondot doli na Kostanjevico, Krško prav do Sevnice, kjer je stanovala Lenartova teta. Povsod skrbno poizveduje, vender vse zastonj. O Lenartu ni bilo niti duha, niti sluha, tako, da so njegovi mislili, da ga res več ne bode domov.

Ko je bil Lenart pustil Miška pod gabrom, ni šel naravnost skozi Novo Mesto, ker bi ga utegnil kakov znanec zgrabiti, in potem potuj v društvu stražnika na svoj dom. Toliko pameten je že bil Lenart, da si ne napravi te sramote. Zavije jo doli „pod gavge“, kjer je sedaj speljana lepa cesta na novi kolodvor in pazljivo koraka ob Krki do mosta, kjer hitro smukne v Kandijo in od ondot po dobro znanih krajih čez Šmihel proti Pogancu, kjer si z grajskimi jabolki pripravi slabo kosilo. Pogreša sicer svojega popotnega tovariša, ko koraka sam samcat gori pod razvalinami slavnega Mehovega na Gorjance, od koder je tako krasen razgled na Novo Mesto in na njegovo prezanimivo okolico, okrašeno s prijaznimi vasicami in mogočnimi starodavnimi gradovi. A malo dalje, ko se začne cesta mej bukovimi gozdi spuščati zopet nizdolu, odpre se zopet nov svet: zanimiva Bela krajina s svojimi vinogradi in hramovi, obrobljena od hrvaških goril, srebrnaste Kolpe in kočevskih hribov. Lep košček zemlje, posebno pa za onega, kateri je ondukaj preživel največ svojega življenja; kot je ravno naš popotnik, spoštovani Lenart Barigeljc! —	

Težka je bila ta pot proti domu. Drugi se žalosti, ko se od doma poslavljajo, Lenart se pa žalosti, ko prihaja domov. Starišem je napravil dvojno sramoto, zato jo je pa tudi tako žalostno mahal doli na Lužo in potem dalje čez vasi hrvaških 2um-berčanov. Nebo se je pričelo vedno bolj oblačiti, doli od samotnih Žumberških hribov valili so se temni oblaki in čula se glasna grmljavina, a tudi prve debele kaplje počele so že padati, preje nego je Lenart stopil vedrit v neko žumberško hišo ob cesti. Zbralo se je ondi še več ljudi, ker jih je nevihta pregnala s polja in pripovedovanja je bilo dovelj. Ko so ljudje čuli, da je Lenart dijak, razveselili so se zelo in precej je imel naš popotnik obilo dela. Od tamkaj bilo je namreč v tistem času mnogo ljudij gori na Bavarskem in Nemškem, kateri so hodili s košem od vasi do vasi in trgovali z raznimi drobnarijami, saj Amerika tedaj še ni bila tako znana, kakor je danes. Zato so bili ljudje, pri katerih je Lenart vedril, prav veseli, da so našli človeka, kateri jim bode pisal na Nemško. In tako je Lenart zopet opravljal onega popoludne službo pisarja, kakor malo preje v Ljubljani, samo da je bila ta še bolj imenitna, ker je pisal nemška pisma. Imel je do večera kaj pisati, ker so tudi sosedje prinesli pisma pisat. Lenart se drži moško, kakor da je učenjak, a ko je pisanja pri kraju, sede prav veselo k mizi, kjer se je že kadila tečna večerja, krompir v oblicah in kislo zelje. Ker je zunaj še vedno dežilo, moral je ondukaj tudi čez noč ostati in prespal je gori na senu.

Drugega jutra se je zopet zvedrilo, le goste megle plavale so v dolini, kjer je bila Lenartova vasica. Poslovi se pri dobrih Žumberčanih in se odpoti počasi prav klaverno proti domu.

Lenart premišljuje, kako bi bilo najbolje priti domov. Domisli si tako. Gori nad njegovo domaČo hišo vzdiguje se precej velik gozdnat hribec, kateri začenja z vrtom, potem raste grmovje, a nazadnje je gozd. Tamkaj mej ono grmovje nameni se Lenart, češ, od tamkaj bode vse dobro videl, kaj in kako doma, a če bode ugodna prilika, privabil bode gori katero od sester in potem bode že ložje, da se le z resnobnim očetom najpreje ne snide. Kakor je odločil, tako je tudi storil. Doli na glavni cesti snide se s svojim dobrim znancem Kolaričevim Matičkom, kateri pelje svoji suhorebrnati kljuseti h kovaču, da ju podkuje.

„Nu, Lenart, kaj greš?“

„Grem, grem!“

„Saj so že veliko povpraševali po tebi in mislili, da te več ne bode. Le hitro pojdi domov, to te bodejo veseli.“

„Bodemo videli!“

„Kje si pa bil tako dolgo?“

„Po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč. Povsod. V Trstu, Gorici in Bog vedi še kje.“

„To bodeš znal povedati!“

„Saj tudi bodem.“

„Torej z Bogom, moram hiteti.“

„Z Bogom !“


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija: ni znan]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>mcdc0z0gxn78jf0q0d5vggqx275q1y7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>220938</id>
      <parentid>220937</parentid>
      <timestamp>2024-11-01T18:06:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <origin>220938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="93076" sha1="rlfpjyj7lgu7lktw72cimezwh89ehtm" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca
| normaliziran naslov = 
| avtor = Janko Barle
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenec}}'' 23/191-192, 195-204, 206-207, 209-210, 212 {{mp|leto|1895}}
| vir = dLib {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|7}}	

==I.==
Danes ni bilo, včeraj tudi ne, — pač je že nekaj let od tistega časa. Ponosna dolenjska prestolnica dvigala se je že ravno tako na bregovih počasne Krke, kakor se dviguje danes, vender železnica ni še žvižgala v njenem obližji, dasi je že ondaj nepremično stala dolga vrsta hišic gori na bregu, katerim so rekali: železnica. Novo Mesto, oj ljubeznjivo mestece, koliko ugodnih spominov se obudi v duši vsakega onega, kateri je tamkaj kedaj trgal hlače na šolskih klopeh! V duhu gledam one častitljive meščane, prijazne hišice, katere so se vsele tje ob temno zeleni Krki, spominjam se naših iger in zabav tam na loki pri vojašnici, gori pri Božjem grobu, spominjam se vožnje po Krki in lepih izletov v okolico, s kakovo se more ponašati le malokatero mesto. In oni počrneli gradovi, kateri so se porazvrstili po vseh bližnjih hribih in gričih, gledali so nekako resnobno na prijazno mestece, kot da premišljujejo o svoji nekdanji slavi in cvetu. Oj, davno je že minula njih bolja doba, ne pa tako Novemu Mestu, kateremu se, kakor se nam zdi, odpira bolja bodočnost. Naj bi le bilo tako!

Lepšega življenja si pač ne moreš misliti, kot je bilo dijaško življenje v Novem Mestu. Oni, kateri so jedenkrat prestopili v višjo gimnazijo, hej, to so bili gospodje, takovih malo, katerim smo se mi nižji spoštljivo odkrivali in jih skoraj malo nevošljivo gledali v njihovi slavi. Nu, pa tudi nam ni ničesar manjkalo, zabave in iger je bilo dovelj, tako da se je prav rado pozabilo na knjigo, posebno pa pri onih, katerim so rojile v glavi hudomušne mušice, kar se je zgodilo tudi pri onih dveh junakih, o katerih mislim ravno pripovedovati. Spoštovani Miško Zmetenko bil je novomeške krvi, drugače po svojem dostojanstvu slušatelj drugega gimnazijskega razreda. Posebno bister, so rekali, da ni bil, pač ga je pa narava obdarila s precejšno postavo, tako, da bi ga precej v drugem razredu zapisali mej vojake. Tak pa ni bil njegov prijatelj — mali, živi in nagajivi Lenart Barigeljc. Sicer se ni mogel potožiti, da bi imel slamo v glavi, ali ker njegovih starišev ni bilo v mestu — prišel je z dežele, — da bi ga včasih malo obrzdali, veselila ga je bolj igra in pa postopanje, kot pa knjiga. Res jo je pritolkel do tretjega gimnazijskega razreda, ali nič prav resno
ni mislil na učenje. Majhen, kakor je bil, našel je v tretjem razredu kakovih osem častitljivih velikanov, kateri so na obče zahtevanje ponavljali tretjo šolo, in on je bil ves srečen, če se je smel pridružiti njim, kateri se z vsakim sošolcem še prijazno razgovarjati niso hoteli. V njihovi veseli družbi bilo mu je prav povšeči in marsikaterega popoldneva, ko so bili drugi sošolci v šoli, popihal jo je s katerim od njih v bližnje hladovite gojzdiče, kjer se je našlo mnogo zabave in bilo vsekakor bolj prijetno, kot pa v zaduhli in soparni šolski sobi. Drugih zabav, kot kopanja v šmihelskem potoku, vožnje po Krki niti treba ni omenjati. Ni čuda, da se je v takem veselju našemu Lenartu prav hitro približal konec šolskega leta.

Kaj bo pa zdaj ? --

I kaj bode! Nič dobrega. Ko bi se naš prijatelj mej letom večkrat povprašal, kaj neki bode, če dobi spričevalo, v katerem bodejo mrgolele kljuke, izvestno bi se mu malo bolje omilila knjiga, in trudil bi se, da vsaj nekakov prvi red prinese domov; ali kdo bi mej letom na to mislil?

Bilo je vročega poletnega popoludne, zadnje dni pred koncem šolskega leta. Naš spoštovani Lenert Barigeljc, kateri ni mej letom nikdar ljubil samote, korakal je povešene glave gori mimo častitljive kapiteljske cerkve, mislil je in mislil, vender se ni mogel ničesar pravega domisliti. Pogledal je iz one čarobne visočine na ono lepo okolico, katera je svetlela v solnčnem sijaju, in misli so mu odhitele tja čez gore v domačo vasico na rodni dom. Kako se je veselil druga leta onega trenotka, kadar mu je bilo odhiteti tja čez gore, kjer so ga veselo pričakovali stariši, ljubeči bratje in sestrice, dobri gospod župnik in drugi znanci, vender letos mu je misel na ta trenutek grenka in žalostna. Kolikokrat so prihajala od doma pisma, proseča in preteča, naj se malo bolje uči, naj ne stori sramote s svojim slabim spričevalom, vender on je bil tedaj gluh za svarilne besede očetove in za ljubeče prošnje materine. Prekasno je vse!

&lt;center&gt; „0j mati, mati, preč je, preč 

Zgubljeno je zgubljeno 

To leto se ne vrne več“ &lt;/center&gt;

šepetal je in jo zavil tja mimo starinskih zidov kapiteljskega vrta na takozvane „šance“. Kolikokrat se je ondukaj lovil in igral, vender zdaj je korakal mirno in žalostno, še celo pogled na loko, kjer je z drugovi tolikokrat bil žogo, ni mu mogel razvedriti otožnega srca. Legel je tja v travo, podprl si brado s komolci in tako zrl v božji zrak.

„Poglej ga no, modrijana, ti pa gotovo premišljuješ, kje bi se napravil most za dolenjsko železnico“ —, oglasi se nekdo, smejoč se za njim.

„Tega pač ne, pač pa mislim, kje bi bil najkrajši pot doli na loko, da te doli zakadim, ti jezik strupeni ti“ — odgovori Lenart, ko zagleda že gori omenjenega Miška Zmetenka.

„Morda bi se vender malo preje premislil, ti uboga stvarca“ — zasmeje se Miško in ponosno zravna svojo junaško postavo. Gleda ga nekoliko časa poredno, potem se pa še on k njemu vleže. Stvar je bila skoraj poravnana, posebno ko začneta govoriti o koncu šolskega leta, katero je obema delalo precejšne preglavice.

„Nič dobrega ne bode!“ — pravi Miško. — „Sicer sem doma vedno obetal, da bode prvi red, vender kakor vidim, je vse po vodi splavalo. Moj oče je resnoben mož.“

„Moj tudi.“

„Lahko bi se mi kaj primerilo, ko prinesem sad svojega jednoletnega delovanja domov.“

„Meni tudi.“

„Ne vem, kaj da storim.“

„Jaz tudi ne.“

Modrovala sta naša junaka precej časa in gledala doli v zelenkasto Krko, katera se je leno vijugala tja doli proti vzhodu. Solnčece potapljalo se je za gore, a našima prijateljema so ž njim zahajale zadnje nade. Hudomušni Lenart Barigeljc žvižga ono prelepo narodno pesem:

&lt;center&gt; „Oj sijaj, sijaj solnčece, 

Oj solnce rumeno!“ &lt;/center&gt;

Vendar solnčece še zadnjikrat pozlati starodavne „šance“, kot da mu hoče odgovoriti: 

&lt;center&gt; „Kako bom s'jalo solnce, 

K' sem silno žalostno“, &lt;/center&gt;

in skrije se za gore.

„Jo že imam,“ oglasi se čez nekoliko časa Lenart; „veš kaj, Miško, kaj, ko bi midva malo pogledala po svetu in šla tja, kjer solnce „gori gre“, morda se do tedaj domači viharji, kateri nas čakajo, nekoliko poležejo. Kaj misliš?“

„To res ne bilo napačno. Pa pojdiva.“

„Dobro, če je tebi povšeči, meni je tudi, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka. Poskusiva, kako je po svetu, kdo ve, kje najdeva srečo. Svet je velik, ali ne?“

Obema pade velik kamen od srca. Porazgovorita se še marsikaj o potovanju, katero sta sklenila nastopiti na dan konca šolskega leta, a ko mesec pomoli svoje okroglo lice izza kapiteljskega vrta, korakata bolj veselo vsak na svoje stanovanje. Nobeden ni o njiju naklepu nič vedel, le nagajivi mesec muzal se je norčavo gori na temnomodrem nebu, kakor da je znal, da ju ne gleda onega večera zadnjikrat, nego da bode imel večkrat srečo, biti njiju spremljevalec in priča na njiju potovanju. Bodi staremu svatu to veselje!

==II.==

V domači vaški šoli bila nam je nekako najmilejša pesenca, ona stara:

&lt;center&gt; A, a, a

Šola se konča. &lt;/center&gt;

Da ste nas le videli, s kakovim veseljem smo popevali to pesenco. Prva kitica se je še nekako popevala z naravnim glasom, v tretji in četrti se je že kričalo, a ko smo prišli do pete, katera glasi:

&lt;center&gt; U, u, u

Zdaj le brž domu.

Šest tednov bomo rajali,

Brez vse skrbi pohajali.

U, u, u

Zdaj le brž domu. &lt;/center&gt;

tedaj je prikipelo veselje do vrhunca. Oči so se iskrile, lica so žarela, usta so bila odprta, kar se je najbolj dalo, mirno sedeti ni bilo več možno - to ni bilo več petje, to je bil vrišč bojnih trum po dobljeni zmagi. V gimnaziji ni več takovih pesenc, ali konec šolskega leta vendar mogočno deluje na mlada dijaška srca. Jeden se veseli sadu svojega truda, drugi godrnja na krivičnost učiteljev, tretji se v srcu veseli, ker je dobil več, kot se je nadejal, le oni, kateri so najzadnji, ostanejo mirni in poparjeni. Na krivico se ne morejo tožiti, ker so dobili to, kar so zaslužili, a srce polni jim žalost za zgubljenim letom, če količkaj čutijo, ker:

&lt;center&gt; „Ura zamujena 

Ne vrne se nobena.“ &lt;/center&gt;

To sta čutila tudi naša znanca: spoštovani slušatelj drugega gimnazijskega razreda Miško Zmetenko in prevredni obiskovalec tretjega razreda Lenart Barigeljc. Prvi je dobil štiri kvake — toraj pošteni tretji red, a drugi imel je tri. Bila sta seveda preveč značajna, da bi opustila ono, kar sta sklenila o svojem potovanju (seveda strah pred očetovo palico je njiju značaj še bolj utrdil) in tako jima ni kazalo drugega, kakor potovati. Določenega načrta za potovanje nista imela, ker sta se ravnala po načelu : svet je širok in povsod zanimiv.

Neka druga stvar krčila je nekoliko njiju pogum. Žepa obeh sta bila prazna, preprazna. Kaj sem rekel, prazna, ni res; Miško je premogel pravi pravcati četvrtak ali patakon, a Lenart je gospodaril s celim grošem t. j. 5 novč. a. v. To res ni mnogo, ali dober slučaj ju je nekoliko obogatil. Lenartova gospodinja — ljubeznjiva teta mlademu gospodičiču, kateri se je v Ljubljani za gospoda učil in preje obiskoval novomeško gimnazijo, izročila je Lenartu dvajset novčičev, da kupi jedno gimnazijsko izvestje, katero bode ona poslala svojemu sorodniku. Te dve dvojači pa nista šli za izvestje, nego sta ostali za ta čas v Lenartovem žepu. Čemu mu izvestje, ker ga ni smel domov prinesti, ker bi ga dobra ženica precej poprašala, kako je zlezel v šoli. Pridržal si je toraj dvajset novčičev in sklenil, da jih pri priliki pošteno vrne, kar je tudi storil. Imetje naših dveh popotnikov se je toraj precej povečalo, kakor se vidi iz sledečega kazala :

&lt;center&gt; Imetje Miška Zmetenka . . 4 novč. 

Imetje Lenarta Barigeljca . 5  

Svotica za naročeno , ali ne 

kupljeno izvestje ... 20

Vse skupaj . 29 novč. 

Beri: devetindvajset novčičev a. v. &lt;/center&gt; 

Mnogo res ni bilo, vendar nekaj pa le. In bolje nekaj, kakor pa nič, če tudi nekateri ljudje pojo: 

&lt;center&gt; „Men' vse jedno je, 

Če 'mam d'narcev al' pa ne.“ &lt;/center&gt; 

Nu, pa saj sta imela naša popotnika še drugih dragocenostij, a to sta bili dve luli ali fajfici, brez katerih seveda nista mogla biti kot „vzorna“ dijaka. V boljih časih pušil se je iz lulic duhan, s katerim so ju preskrbljevali novomeški vojaki, a t sili porabilo se je tudi razno listje. Posebne prtljage razun onega, kar sta imela na sebi, seveda nista imela, kdo bi kaj seboj vlačil na tako daljno pot, saj ju je še ono spričevalce v žepu tako težilo. Tako preskrbljena odpotila sta se naša znanca po svetu.

Potrpežljivi čitatelj naj ne pričakuje od mene kakovega zemljepisnega opisa tega potovanja. Ni bil namreč namen naših popotnikov, da se učita zemljepisja, tega sta se naučila zadosti mej letom v šoli, a tudi jaz, kateri opisujem po njiju pripovedovanju najbolj znamenite dogodke njiju potovanja, ne morem tega izvršiti, ker nisem bil njiju sopotnik. Vender to, kar sta mi pripovedovala, hočem precej točno pripovedovati.	

==III.==
Slovo bilo je kratko. Sošolci so se veselega sred poslavljali, da odhite vsak na svoj dom, a naša popotnika, katera domov nista smela, obrnila sta jo po prašni cesti tja čez novomeški most proti znamenitemu novomeškemu predmestju: Žabji Vasi. Res se je jima srce nekoliko krčilo, ko so se zgubljevale zadnje novomeške hišice, ali kaj sta hotela? Nazaj ne smem, naprej ne vem, sta dejala, vendar pogled v daljavo ju je ohrabril, vrezala sta si pri Cikavi vsak jedno leskovko — zvesto sopotnico na potovanju in veselega srca korakala proti Št. Jernejski dolini. Prijazno se je cesta vila med gozdiči, na desno širili so se senčni Gorjanci a doli ob njihovem vznožju porazvrstili so se prijazni gradiči. Oj leto, leto, če si tudi vroče, kako si lepo v svoji bujni rasti, a posebno v taki lepi dolini, kakor je ona, katera se začenja tam okoli Št. Jerneja. Ni čuda, da je pesniku pri tem pogledu vskipelo pesniško srce; zapel je pesen dolgo, celi hvalospev, katere seveda ne bodem v celoti objavil, pač pa le nekoliko vrstic, da tako vsaj nekoliko otmem pozabljivosti neznano pesem, neznanega, vendar navdušenega pesnika. Poslušajte le začetek, koliko pesniškega vzleta:

&lt;center&gt; „Ljuba fara šentjernejska 

In ta ravnina dolenjska, 

Oj ti prelepo polje 

In tud' te vinske gore.“ &lt;/center&gt; 

Sicer je to še le začetek, vendar že precej določno nariše celo okolico — nje lepota odseva v vsaki besedi, kaj bi bilo čudno, če je potem pesnik vzdihnil:

&lt;center&gt; „Daleč take ni ravnine 

In tako fruhtne doline, 

To Ljubljanci povedo, 

Ki po vince dol' gredo.“ &lt;/center&gt; 

Toraj ne samo domači, nego tudi tujci hvalijo ta „precartan kraj“, kakor se imenuje ta dolina v jedni sledečih kitic. Vendar ne mislite, da privlači ljudi samo lepota kraja, tukaj se dobijo tudi druge dobrote v obilni meri, kakor pesnik poje:

&lt;center&gt; Ljudje tukaj dobro živijo, 

Purmane, gosi redijo, 

Kjer je kakšen trahtament — 

Vaga trebuh čez en cent.“ &lt;/center&gt; 

Žali Bog, da naša prijatelja nista potovala tod takrat, ko bi bil kakav „trahtament“, pa sta se morala tako zadovoljiti z na pol zrelimi hruškami in jabolki. Ni namreč kazalo, da bi se tako kmalo poseglo že v društveno blagajno. Vroče je res bilo, a prahu tudi dosti, vendar k sreči dokaj senčnih dreves, kjer sta se v senci večkrat odpočila. Pri takem poči vanju se je jedenkrat skoraj nesreča pripetila. Miško hotel je namreč počitek vživati v polni meri, pa je zato izvlekel iz žepa duhan in si počel tlačiti lulico. Nevem, ali iz nerodnosti ali pa po nesreči, potisnil je cevko nekoliko preveč v lulico, katera se je pri tem razbila in Miška precej hudo v roko vrezala. Kaj je hotel, zavezal si je roko in oplakoval dragoceno, potrto lulico. Od sedaj pušila sta po redu oba iz jedne pipe in tako še bolj utvrdila medsebojno prijateljstvo.

V prijaznem Št. Jerneju nista nikogar „pohodila“ ker je že davno poldne odzvonilo, a popoldne nista hotela v posete. Sicer ne bi bilo napačno, ko bi pohodila katero od prikupijivih gostilen, vendar ni kazalo, če se spomnimo onega, kar smo že gori povedali o njiju imetku. Seveda brez vsakega spomina pa tudi nista mogla dalje, zato sta si kupila pri Tavčarju za 3 novčiče zavitek duhana, kateri jima je že precej pošel, in odrinila veselo dalje.

Vozovi so ju večkrat srečevali in dohajali na cesti ravni, kot da jo je z ravnalom načrtal. Vsak voz je vzdignil oblak prahu, ali tudi sladko nado v mladih srcih, da se bode na vozu morda vendar dobil še kakav prostorček za trudna popotnika. Vendar sta se dolgo ogledovala naša znanca zaman, dokler ni tam že blizo Kostanjevice zaropotal za njima voziček, na katerem se je vozil s svojo materjo njiju prijatelj in Miškov sošolec Peterček Barič. Srečna mati, vesela svojega sina, kateri je dobro dovršil, ni mogla, da ne bi poklicala na voz Peterčkovih prijateljev, kar sta ta dva storila z vso prijaznostjo. Peterček se je sicer malo začudil njiju zgodnjemu potovanju, vendar je skoraj zasledil, v katerem grmu čepi zajec, seveda, da ni svoji materi ničesar o tem povedal. Kostanjevica bila jim je skoraj za hrbtom, ravno tako tudi Sv. Križ, a naša popotnika sta se rada sprijaznila s Petrovim povabilom, da ga spremita prav na njegov dom, kateri je bil že bolj tam na vznožju Gorjancev. Precej velik mlin naslonil se je na bregu malega gorskega potočka v senci košatih dreves, a ob potoku povešale so belkaste vrbe svoje dolge vejice. To je bila Petrova domačija.

Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosnih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Barigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri tujih ljudeh, — domov ne sme! Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu!

Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.

„Ali res ne mislita domov?“ — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.

„Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno.“

„Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov.“

„Ali sramota, sramota, kako se moreva doma pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?“

„Odpuste vama.“

„Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju.“

„Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!“

Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. Sijalo jutro je mlado in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.

Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.

Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valvazorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.

„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?“ povprašata jeden druzega.

Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapistom v Banjaluko, ker je nekaj čul, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?

„Veš kaj, v Gorico pojdiva,“ oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni.“

Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.

„Pa bodi!“ odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva.“

Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! 

==IV.==

Pot po Savski dolini, posebno še od Krškega do Zidanega Mosta je dokaj zanimiva. Sava napravila si je v teku stoletij sicer ozko, ali veličanstveno cesto med onimi vrhovi, kateri se vzdigujejo ob obeh straneh njenih bregov. Štajerska stran je bolj prijazna, Kranjska je bolj gojzdnata. Bele cerkvice povsod v obližju, kakor doli v dolini, tako tudi gori na hribih, vrsto se s prijaznimi gradišči, kateri se bele izmed košatega drevja.

—	„Ali ga vidiš?“ — vsklikne bolj potihoma Miško svojemu prijatelju, ko korakata ob železniškem nasipu tam pri Vidmu.

—	„Koga ?“ —

—	„Mladega vrabiča. Le tiho, ta je moj — pravi Miško in vrže svoj klobuk, da vlovi ubogo revše, katero je skakljalo tam po kamenju. Vendar ni šlo tako lahko, kakor si je Miško mislil. Vrabče, če tudi še majhno, ljubilo je že svojo svobodo in odprhnilo dalje. Miško pa zopet s klobukom za njim. Precej časa traja ta manever, klobuk je bil ves prašan, ali vstrajnost Miškova je vendar le zmagala in bil je naposled srečen gospodar mladega vrabca, kateremu je neusmiljeno zavil vrat.

— „Tega si kasneje spečeva. Kdo mu je pa rekel hoditi po svetu, ko ne zna še letati?“ — in ga spravi v svoj precej globoki žep.

V Rajhenburgu pozdravi ju starodavni grad očetov trapistov, kateri se je mogočno postavil prav gori nad cesto, kot skrben čuvar. Sicer sta mlada popotnika čula o dobrem siru, katerega delajo očetje trapisti, vendar sedaj nista mnogo mislila o njem, ker sta imela pečenko v žepu. Dolina se je tja proti Blanci precej razširila in tam ob Savi, kjer so ju vabile v svojo senco zelenkaste vrbe in pepelkaste trepetljike in topole, hotela sta si malo odpočiti. Lenart hotel je nekoliko zadremati, a Miško, katerega je vrabec v žepu že zelo težil, hotel je pripraviti pečenko. Sel je k Savi, oskubil vrabca, otrebil in opral, potem pa napravil mali raženj, zakuril ogenj in prirejal slastno jed.

—	„Nu, kaj je z vrabcem, si ga že gotovo pojedel“ — popraša Lenart, ko se je čez precej časa zbudil.

—	„Naj ga pes odnese, škoda je bilo klobuka. Kdo bi mislil, da se bode tako osmodil. Ves črn je bil, dasi sem jako pazil. Kdo bi ga jedel — zagnal sem ga proč“.

—	„Ha, ha, ha!“ — smeje se Lenart. — „Vidim, da nisi za kuharja. Zakaj si ga pa dejal gori nad ogenj, da se osmodi. Lepo se strani bi ga nataknil, pa lepo počasi obračal, da bi se mogla mast doli cediti, in jaz kriv, če ne bi bil rumen kot turšičin žganec“.

—	„Pojdi, pojdi šleva, zakaj ga nisi ti vzel v svoje roke?“

—	„Moral sem ti privoščiti, saj je bil tvoj“ — smeje se zopet Lenart. Malo je manjkalo, da se nista še skregala, preje nego sta se odpotila proti Sevnici, kamor sta prispela, ko je stalo solnce še dobro visoko.

V Sevnici je imel Lenart teto, seveda, da je ni obiskal. Ne bi mu morda škodilo, ker bi se tamkaj dobil marsikater masten zalogajček, a tudi bi ga teta gotovo napodila, da opusti potovanje in se vrne domov, spričevalo ga je zadrževalo, da je ni obiskal. Tavala sta popotnika po lepem Štajerskem trgu, kateri se je tako prijazno namestil pod ponosnim gradom, kateri je razširil svoje bele, prostrane zidove, kot čuvaj nad trgom. Ponosen grad brez vsake šale, le škoda, da je hotel njega vlastnik in njegovi somišljeniki preleviti poštene slovenske Sevničane v trde Nemce. Pa se ne bode dalo, Sevnica naj ostane, kakor tudi ime pokazuje, narodni slovenski tržič.

Okolica Sevnice je prijazna, kakor sta se osvedočila naša popotnika. Le po solnčnem zahodu, ko se sence goste, je človeku nekako čudno tam na Savskem bregu. Sava mogočno šumi, vrhovi gojzdnatih kranjskih hribov, kateri se vzdigujejo na njenem drugem bregu, se vedno bolj črne, jata vran se glasi tam nad gojzdom s svojimi hripavimi glasovi, ponosni grad se v domišliji človeški vedno bolj širi, srce nekako čudno utriplje, tako da je človeku skoraj težko samemu biti. Nu, naša prijatelja tega nista toliko čutila, ker so jima druge skrbi težile mlada srca. Spomnila sta se, kako sta sinoči dobro večerjala pri prijatelju Petru, a tudi ugodno ležišče bilo je ondukaj na svežem senu. Danes ni bilo niti večerje, niti postelje. Drugega ni bilo, kot prenočiti pod milim nebom. Dokler je bilo še kaj ljudi, sedela sta na klopi v malem drevoredu v sredi Sev-niškega trga, kakor da Bog ve kako uživata lepoto poletnega večera. Kasneje vležeta se v drevoredu v travo, ali če je tudi:

&lt;center&gt; „Nocoj res ena fletna noč, 

Ker meseci sije celo noč, 

Ker mesec sije celo noč“ — &lt;/center&gt; 

zaspanec le ne pride, če so bili tudi utrujeni udje. Nekaj je bila temu kriva rosna trava, nekaj ojstri, hladni zrak, kateri v Savski dolini posebno brije in tenke hlačice, nekaj pa tudi starodavni nočni čuvaj, ki ju je vsaki čas motil, ponavljaje v vzvišenem glasu, kateri je človeku kar črez ušesa rezal:

&lt;center&gt; „Meine Herren und Darnen, 

Lasst euch sagen, 

Der Hammer hat i. t. d.“ &lt;/center&gt;
 
Bilo, kakor mu drago, v drevoredu se ni moglo ostati, trebalo je poiskati drugega prenočišča. Po kratkem posvetovanju spomnita se prijatelja vabljivega kozolca, kateri je stal tam na samem blizo šole slavnega nemškega „Schulvereina“, kakor sta opazila še po dnevu, ko sta pregledovala okolico. Tamkaj bilo bi že ugodnejše, ali kdo bi ga zdaj ponoči našel. Vendar trebalo ga je poiskati. Hencajte, to je bilo neugodnosti, dokler sta prišla naša popotnika v kasni nočni uri do svojega novega prenočišča. Najpopreje sta imela srečo srečati dva orožnika z nabasanimi pihalniki, katera sta se vračevala s svojega nočnega sprehoda. Tu se je bilo jima moško držati, da sta ju stroga moža pustila v miru in ju nista poprašala od kod in kam. čez nekaj časa evo zopet krdela veselih fantov, kateri so bili precej široke volje, pa bi lahko kateri od njih poprašal: „Ali zabavljaš?“ Vendar tudi teh nočnih sprehodnikov sta se srečno izognila in se že precej približala svojemu cilju. Ali kozolec bil je vsredi polja, rasla je tudi turšica in krompir, v katerem je bil posajen grah kolenec. Ker se je že mesec skril, bilo je precej nerodno stopati po polju. Zdaj se je prelomila krhka turšica, zdaj kol, okolo katerega se je grah ovijal, Miško se je celo jedenkrat izpodtaknil in poljubil, kakor je bil dolg in širok, štajersko mater zemljo.

Ropota bilo je dosti, prava sreča, da so bile hiše bolj na samem, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bi spravili naša popotnika pod ključ, misleč, da sta poljska tatova. Ura v vaškem zvoniku bila je res že trudne, pozne ure, ko sta naposled srečno prispela pod kozolec, kjer se je za silo našel kupček sena, rahla in prijetna postelj za trudna popotnika. Kmalo sta gledala oba pod kožo.

Kaj, ker so poletne noči tako kratke. Kmalu je rudela mlada zarija izza hribov in zaželela našima popotnikoma: veselo dobro jutro. O lepem vspehu šole nemškega šulverajna se naša popotnika nista hotela osvedočiti, ker jima je bilo šole že odveč, drugih posebnih zanimivostij v Sevnici tudi nista več imela, zato sta jo popihala dalje proti Zidanemu Mostu. Lačna želodca vzbujala sta malo zanimanja za lepo naravo, zato jima je bilo potovanje precej dolgočasno. Hitro mine poezija, če se v želodcu megle vlečejo in če je v žepu suša. Kakove na pol zrele slive in drugo sadje bilo je jedina hrana. Za pijačo je narava v onih krajih bolj poskrbela, ker na mnogih krajih v oni okolici curlja bister studenec ob cesti. Nekolikokrati oprala sta si celo svoje grešno, prašno in potno telo v topli Savi. Pozdravila sta starodavno Loko, kakor po svoji legi tako mikavne kranjske Rateče in v njih ozadju ponosni visoki Kum, dokler nista prišla vsa trudna m lačna v znameniti Zidani Most. To veliko železniško stajališče obudilo je v njima precej zanimanja, ker jima je bila železnica do sedaj samo po besedi in podobi znana. Zato sta tudi tako skrbno štela vozove pri vsakem vlaku, katerega sta srečavala gori od Krškega. Vender tudi proza pokazala se je tukaj v svoji goli, resnični obleki in naša junaka kupila sta si za zadnje tri novčiče, katere sta premogla — kruha. Bes je dobro teknil, žal, da ga je le bilo mnogo, mnogo — premalo. Zdaj sta bila brez vsega, kot ptica v zraku in cvetka na polju.

Kaj bo pa zdaj ? ---

==V.==

Naša popotnika držala sta se na svojem potu največ železne ceste. Večkrat morala sta poslušati opomin prijaznih železniških čuvajev, da je za pešce druga pot, kot pa ona, po kateri vozi železnica. Dolina Savska postajala je vedno bolj ozka, samotna in pa pusta, česar ne očutijo toliko oni, kateri se vozijo na hitri železnici, pač sta pa čutila utrujena in lačna naša popotnika. Hitela tudi nista, tako, da ju je zatekel še preje, nego sta prišla do Litije, večer. Ker sta se še vroče spominjala britkosti prejšnje noči, nista hotela več v naravi prenočiti, ker Be je tudi vreme nekoliko spremenilo in počel tihi dežek napajati žejno zemljo. Dežnika seveda nista premogla, zato sta bila vsa srečna, ko sta dobila v neki hišici gori na železnici dovoljenje, da smeta ondukaj ostati čez noč. Bili so res ljubeznjivi ljudje v oni hišici in dobra gospodinja, katera je postavila še tja pred nju polno latvico kislega mleka in precejšen kos črnega kruha. Spoštovani Miško Zmetenko se je kar vrgel na latvico, Lenart se je pa nekoliko obotavljal.

„Le daj, le daj, tako je, da bi ga angeljci jeli, če bi zobke imeli“ — dejal je Miško Lenartu.

„Nisem ga še nikdar jedel v svojem življenju,“ — odgovori mu oni žalostno in obžaluje, da pred njim ne stoji skleda krompirja v monduricah (v oblicah) ali pa kislega zelja.

„Ti pa res ne veš, kaj je dobro. Kar z žlico vanj, dokler ga je kaj“ — reče Miško in tudi Lenart se več dolgo ne obotavlja, ker vidi, da bode skleda prazna, če hitro ne začne. Nu, in ne upre se mu mleko. Spozna, da kislo mleko včasih ni slaba jed. Ko iz latevice zašije globok prepad in ko so bile zadnje drobtinice kruha po mizi skrbno pobrane, bila sta oba popotnika tako zadovoljna, da bi najraje dobri hišni materi poljubila žuljave roke, ko bi ne vedela, da bi se ona te gosposke navade branila in se ji čudila. Tako sta pa rekla najraje: „Stokrat Bog plačaj“ in pa „dobro počivajte“ vsem hišnim prebivalcem in šla prenočit na odmenjeno mesto gori nad hlev. Zarila sta se v sveže seno in po tako gosposki in zdravi večerji sladko zaspala.

Dobri Bog je vender še nekoliko ljubil naša mlada postopača. Ko se je namreč po noči nekoliko izlilo, nastopilo je zopet lepo, solnčnato jutro in naša junaka mogla sta brez dežnikov dalje. Dobra hišna mati, kateri sta se toplo zahvalila, dala jima je za odhodnico še toplega mleka in tako provzročila, da sta se one gostoljubne hišice še večkrat v življenju spominjala. Bolelo ju je le, da sta povsem pozabila ime oni samoti, kjer je stala hišica. Slovensko gostoljubje, kako si pač lepa navada, naj bi nikdar ne zginila izmej slovenskega naroda!

V rudokope, kateri se nahajajo tam pri Zagorju in v oni okolici, seveda nista šla Miško in Lenart. Saj je bilo vender tako lepo gori na zemlji. Po drevesih lesketale so še nekatere kaplje včerajšnjega dežja, lesketajoč se v solnčnih žarkih kot svitli biseri. Sava šumela je po kamenju, kot da se ji Bog ve kako mudi. V gojzdu, kateri je obrasel vrhove holmcev, izmenjavale so se smreke z drugim drevjem, katerih temno zelenilo je tekmovalo s srebrnasto belino krhkih vrb, rastočih po savski obali. A v sredi še prijazne hišice, kot da jih je kedo zasejal po tem božjem svetu, tu jedna, ondi druga, kakor se je kateri poljubilo; z vrtovi, kateri so jih okroževali, oživljale so celo naravo. Nu, da bode slika popolnejša, pomislite si še belo cesto, katera se vije sem pa tam, a na nji naša zanimiva mlada popotnika, katera jo režeta „brez cvenka, brez žvenka&quot; v široki svet.

Ure naša junaka seveda nista imela. Če bi sodili po onem pregovoru, da je takrat poludne, kedar v želodcu kruli, to bi ona imela skoraj neprenehoma poldne, ker je na pol zrelo sadje, katero jima je skrivaj dajala dobrotljiva mati narava, slabo potolažilo nju lačna želodca. Vender ura ni njima še tolike preglavice delala, kot pa to, koliko je od jednega kraja do drugega. Povpraševala sta seveda one, katere sta srečevala o tem, vender dobila sta često najbolj različne odgovore. Prvi je zatrjeval, da je do tega ali onega kraja še štiri ure, a ko sta hodila dobro uro in povprašala drugega, rekel je njima, da je ravno do ondot še pet ur, če bodeta dobro raztegnila svoje korake, a tretji dejal je, da prideta tje prav lahko v treh urah. O tem je sodba res prav različna, tako, da popotnik, kateri peš koraka, večkrat res ne ve, pri čem da je, dokler naposled ne zagleda zaželjenega kraja.

Naša slovenska Litija je popotnika zelo zanimala, vendar, da se pravo izrazim, ne toliko Litija, kot pa Miškov sorodnik, kateri je ondukaj že mnogo dolgih let vstvarjal čevlje in škornjice, nabijal podplate in krpal luknje in razpoke, katere so napravili zvedljivi prsti. Mož, Bog mu daj vse dobro, če še živi, a če je že umrl, pa nebeško veselje, bil je namreč čevljar. Naša popotnika hotela sta ga vsekakor obiskati in se saj nekoliko okoristiti z njegovim poznanstvom. Sicer je res reven stan, čevljarski stan, kot poje neka kajkavska pesenca, katera se glasi:

&lt;center&gt; „Sedim, sedim celi dan 

Kot v gajbi&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; star puran, 

Šivam sim, šivam tam 

Črni sam, da me sram, 

Jadan&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ti je stanak tvoj 

Dragi šoštar Matic moj.“ &lt;/center&gt;

Vendar je znano, da so čevljarji vedno radi veseli in zadovoljni. Često se glasi iz njih sobice ne samo nabijanje s kladivcem, nego tudi vesela pesem. In prav je tako, dobra volja je pol življenja!

Naša popotnika prispela sta v Litijo nekako takrat, ko bi imelo biti poldne, ne samo v njiju želodcih, nego tudi drugod po božjem svetu. Litija ni tako velika, da ne bi po marljivem poizvedovanju kmalo našla hišice Miškovega sorodnika. Prijazna hišica, dasi majhena. Nad vrati ploča z napisom in z velikim čevljem, spredaj majhen vrtec, okna Bkoraj zaraščena z rožmarinom in roženkravtom, temi priljubljenimi slovenskimi cvetlicami z groznim nemškim imenom. V veži nekoliko otrok, pri ognjišču mati čevljarka v najboljem poslu, prva sobica nekoliko večja z pogrnjeno mizo, na steni kletka z liščekom, v kotu pa čevljarska mizica, a poleg nje spoštovani čevljarski mojster z očali na nosu. Vtis pri pogledu vsega tega, posebno pa pogrnjene mize, bil je mogočen pri naših popotnikih.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; kletki&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; reven&lt;/small&gt;

„Bog daj dober dan“ — začne Miško s krepkim glasom. — „Ali se me še kaj spominjate?“

Mojster se obrne k popotnikoma in ju pogleda iznad naočnikov. Gleda ju nekoliko časa, potem pa zmaja z glavo, rekoč: — „Naka, pa prav nič vaju ne poznam?“

„Nu, iz Novega Mesta? — Jaz sem vaš sorodnik Miško Zmetenko, tale pa je moj prijatelj Lenart Barigeljc.“

„Glej ga nu, ti si to. Hm, pa te je tudi kaj videti, smolena dreta. Puška ti ne manjka. Kam pa, kam?“

„Po svetu nekoliko, po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč tja v Gorico!“

„Smolena dreta, to je pa daleč. Ti bodeš že še tja prišel, ali to le revše, saj je že sedaj vse onemoglo“ — reče mojster Kopitar in pogleda usmiljeno našega Barigeljca.

„I saj ne bi hodila“ — menca Miško — „vendar opravila imava tamkaj. K nadškofu greva.

„Da te šembraj, k nadškofu?“

„Da prav k nadškofu. Naši stariši imajo mnogo otrok, pa bodeva prosila nadškofa, da naju sprejme v svoje Alojzijevišče. Tam bodeva povsem preskrbljena, pa duhovnika postaneva.“

„Ta je pa lepa, smolena dreta! To mi je povšeči, da starišem veselje delata, saj bo z drugimi dovelj skrbi.“

„Kajpada“ — reče Miško in bil skoraj sam v sebi osvedočen, da dela svojim starišem veselje. V tem se je tudi že ostala družinica zbrala v sobi, a hišna mati postavila je z veliko slovesnostjo na mizo dve veliki skledi, iz jedne dišal je ričet, v drugi se je pa kadilo kislo zelje. Našima popotnikoma zdelo se je, da nista še v svojem življenji vohala tako ugodnih dišav. Posebno prikupljiv je bil pa ričet, iz katerega so tako zadovoljno gledali koščeki svinine in slanine kot dragocen spomin na onega prešička, kateremu so čevljarjevi pretekle zime porinili nož v vrat. Seveda drugo ni kazalo, kakor da se ostane tamkaj na obedu, kakor se je glasilo povabilo poštenega mojstra, kateri se je opravičeval, čaš gospodičiča bodeta oprostila, da se ni moglo kaj drugega pripraviti, ker sta prekasno prišla. Nu, odlikovana sta pa vendar le bila, ker sta imela vsaki svoj krožnik, kakor tudi gospod mojster, a tudi je priromala na mizo polliterna steklenica vinske kapljice.
Preslabo je moje pero, da opiše dober tek, veselje in srčno in želodčevo zadovoljstvo pri naših dveh popotnikih. To se sploh ne more opisati. Le slika, katero bi vjel fotograf v jednem hipu, tolmačila bi nam to saj nekoliko, seveda, da ne bi bil na sliki zadnji niti okrogljasti obrazek hišne matere, katera je plavala v veselju, pripisovaje velik tek obeh gospodičičev svoji kuhinjski modrosti in izurjenosti. Ni čudno, saj se je zadnjikrat kaj toplega jelo na domu prijatelja Petra Bariča.

Razgovor tekel je prav ugodno, posebno je pa marsikatero pristno zasolil gospod mojster.

„Stalo vaju pa tudi bode nekaj, stalo, to vajino dalno potovanje. Pasja dreta, v Gorico iti, to ni šala. Sta si gotovo dobro napolnila svoje mošnjičke?“

„Nu, tako nekaj se je že nabralo, nočem reči“ — odgovori Miško. — „Nego še sedaj sva imela malo nepriliko, tako, da bodeva morala iz Ljubljane pisati roditeljem po denar. Imela sva skupno blagajnico, a nosil sem jo jaz kot večji. Vendar nesreča nikoli ne spi. Tam gori od Zidanega Mosta vlegla sva se pod drevo ob cesti, da se nekoliko odpočijeva. Trudna kakor sva bila, zaspala sva hitro, a ko sva se zopet prebudila, odšla sva naglo dalje. Premislite kako sva se prestrašila, ko sva hotela četrt ure kasneje kupiti v neki gostilni za groš kruha, — mošnjice z denarjem ni bilo nikjer. Moral sem jo tam pod drevesom potegniti skupaj z rutico iz žepa, pa je tam ostala. Hitiva nazaj, vendar zastonj. Mošnjice ni bilo nikjer, moral jo je že pobrati kakav nepridiprav, kateri je ondod mimo šel in bil bolje sreče od naju. Lovi ga, če ga moreš.“

Gospod mojster se je debelo čudil, in svetoval popotnikoma, da bodeta v prihodnje bolj previdna pri denarju, Lenart se je pa tudi čudil, pa le zgovornemu Miškovem jeziku in le obžaloval, da ni v gimnaziji predmeta, kateri bi se zval: laganje, ker v tistem imel bi Miško izvestno najbolji red. Nekoliko je pa le koristila ta kosmata laž; ko sta se potnika postavljala od pregostoljubne čevljarjeve hiše, stisnil je mojster svojemu sorodniku v roke štirideset krajcarjev in s tem se že pride do Ljubljane. Saj sta imela več, kot pa, ko sta šla na pot, in tako sta se sedaj, okrepljena na telesu in na žepu veselo odpotila dalje proti Ljubljani.

Ker je bilo telo v redu, zanimala sta se sedaj bolj za pojedinosti, katere sta na potu srečevala. Svet se je bolj širil, a Sava, katera je imela več prostora, napravila si je tukaj tudi bolj široko strugo in ob bregovih naložila mnogo najrazličnejšega peska, katerega je prinesla Rog ve od kod. Na pol pokriti železniški most čez Savo in pa predor vzbudila sta v popotnikih mnogo zanimanja. Bila sta tako široke volje, da sta začela celo žvižgati in peti, a v gostilnici, katera je stala ob cesti in tako prijazno vabila vsakega trudnega popotnika v svoje naročje, privoščila sta si celo merico vina, katero prežene vse skrbi in razveseljuje srce človeško. Pač reč:

&lt;center&gt; „Prežlahtna je roža, 

Prežlahtno drevo, 

Ki nam je rodilo 

To vince sladko.“ &lt;/center&gt; 

In to je trta „najbolj žlahtna roža“ vsem ljudem, posebno pa veselemu Dolenjcu.

Korakala sta naša popotnika precej hitro dalje po cesti, vendar se nista upala priti onega popoldne v belo Ljubljano. Solnčni žarki so že ugasovali, ljudje vračevali so se že s polja domov, pastirska pesem tam s travnika se je vedno bolj gubila, od planin vel je hladovit veterc, a do Ljubljane bilo bi še dobre tri ure. ali pa še več, kakor so se glasili odgovori onih, katere sta popotnika popraševala. Na noč priti v našo prestolnico, katere še nista poznala, ni kazalo, zato sta hotela še na deželi prenočiti. Korakala sta še dalje in se, ko se je že začelo mračiti, poslovila od matere Save, katera je bila toliko časa njiju zvesta spremljevalka in pozdravila tam pri Zalogu njeno hčerko zelenkasto Ljubljanico. Ko sta poslala svoje pozdrave tja v daljavo, kjer so se lesketale mnogoštevilne luči, tja kjer:

&lt;center&gt; „Stara tam stoji Ljubljana, 

Vse dežele kini in kras&quot;“&lt;/center&gt;

ogledala sta za prenočiščem. Mogočna kmetiška hiša stala je ob cesti, tam sta potrkala in poprosila debeljušasto gospodinjo, da smeta v skednju prenočiti. Vendar ni šlo tako lahko, kot sta si ona mislila. Okroglo ženišče zavrnilo ju je osorno, da sploh nobenega ne sprejema, ker se klati po cesti različna sodrga, in kaj ono ve, kdo sta ona dva. Vendar naša popotnika, katera sta si pridobila na potu tudi že nekoliko skušnje, se nista dala tako lahko odpraviti. Dejala sta, da sta popotna dijaka in se sklicevala na njeno blago srce, da ona vendar ne bode pustila prenočiti dijakov pod milim nebom. Vendar ona je zahtevala popotna spričevala, popotnika, ker drugega nista imela, dala sta ji shraniti svoji šolski spričevali. Tako je nekako šlo, dasi je dobra žena še dolgo godrnjala, za kar sta se pa malo brigala popotnika, nego sta se odpravila v skedenj, kjer sta na senu hitro pozabila vse popotne skrbi in neprilike. Kdo bi tudi mislil vedno le na to? —

Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mlekarice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka žive. Ropota, kriča in drdranja dovolj.

Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestno zapela tisto: 

&lt;center&gt; „Stoji, stoji Ljubljanca, 

Ljubljanca dolga vas -“ &lt;/center&gt;

ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla.

V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti.

Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja.

„Tukaj se vsediva, mene že komaj noge nosijo,“ reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna.

„Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim“, odgovori mu Miško.

„Pa pojdi, ker si tak!“

„Ne bodi no siten, z menoj pojdi!“

„Ne grem.“

„Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj.“

„Le pojdi zijala prodajat, le!“

Miško res gre, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in ve, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domov! -- Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: „Oče, odpustite, grešil sem!“ in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost!

Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša:

„Fant, ali znaš pisati?“

„Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?“

„Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?“ popraša ga oni.

„Zakaj ne, utegnem pač.“

„Nu, pa pojdi z menoj.“

In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo ve, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Pogledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bila mala sobica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Lenartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti butici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne zna. V kratkem je posnel vsebino pisma, katero je imel napisati. Čuden slučaj! Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat.

Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v „Zvezdo“, ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v „Zvezdo“, ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo.

V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi.

Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom.

„Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo“, — dejal je Miško.

Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj grede bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani.

Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Naša prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, leskovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale.

Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot!	

Ejej, koliko veselje, ko se človek prvikrat vozi po železnici. Kako sta blagrovala naša popotnika one srečnike, kateri so se vozili po železnici od Krškega do Ljubljane, koder sta hodila. In sedaj sta bila sama tako srečna 1 Gledala sta kar neprenehoma skozi okno v temno noč. Železniški stroj sipal je zareče iskre, kolesa so ropotala, kraji, oblečeni v tajinstveni polumrak, so se hitro spreminjevali, le mesečev krajec gori na nebu pomikal se je počasi in pozdravljal svoja znanca, s katerima se je že večkrat sešel na njiju potovanju. Naša popotnika bila sta tako zaljubljena v to vožnjo, da jima niso presedale saje, katere je veter donašal v oči, in da je Lenartu skoraj klobuk odfrčal v božji svet, ko je enako naslonjen na oknu malo zadremal, da ga ni oprezni Miško še za časa pristregel. je naposled nadležni zaspanec zazibal vse sopotnike v sladko spanje in ko je vseobče smrčanje tekmovalo z ropotanjem železniških koles, nista se niti naša popotnika mogla več vzdrževati in zadremala sta tudi ona dva. Nagajivi zaspanec vsiljeval jima je vsekakoršne sanje o sijajni bodočnosti in o nadškofijskem malem semenišču v Gorici, dokler ju ni prebudila v Postojni zlata zarija. Sicer se ne bi jezila, če bi se peljala prav do Trsta ali celo do Gorice z vlakom, ali karti sta veleli, da morata izstopiti, in izstopila sta.

Kolika sprememba, ko sta korakala doli v prijazno Postojno. Tam na izhodu rudela je zarija kot navadno, vendar okolica bila je vsa spremenjena. Po polju kakor da so se pasle brezštevilne ovčice, ali ko sta bolje pogledala, bil je kamen — goli kamen. Tam proti zahodu čepel je stari Nanos sč svojimi goličavami, a doli v dolini razprostrla se je daleč in široko znana Postojna. Zadrževala se nista ondukaj in vse bolj površno pogledala. Res ne bi škodil požirek žganja, da priveže zaspano dušo, ali hitela sta naprej, da si je v žepu žvenketalo še nekoliko srebrnih in bakrenih kebrov. Postojinska jama bila je tudi zaprta, a tudi je nista toliko želela videti, ker sta si hotela ta izlet prihraniti za drugikrat. Ni toraj čudno, da sta jo mahnila kar dalje proti Razdrtemu.

V topli vodi Pivki oprala sta si svoja sajasta in zaspana obraza. Kraj ju je precej zanimal, ker sta prvikrat videla goli, pa vendar tako zanimivi Kras se svojim kamenjem, svojimi kotlinicami in se svojimi hišicami, katere so bile posejane tam med onim kamenjem. Soparno jutro spremenilo se je hitro še v bolj soparen dan, pot je lil curkoma po obrazu, sence malo ali pa nobene, voda slaba, zato sta s tem večjim veseljem pozdravila tržič Senožeče se starodavnimi grajskimi razvalinami, kjer sta se namestila v prijazni gostilnici. Senožeško pivo dišalo jima je izborno. Zdelo se jima je, kot da vlivata smetano v svoja suha, prašna usta. Ondi v gostilnici našla sta si tudi sopotnika do Trsta — konjskega mešetarja. Bil je to možiček pri petdesetih letih, majhen čokljast, z malimi črnimi očesi in s prirezanimi brkami, katere so mu štrlele kot krtačica tja v božji svet, pod precej korenjaškim, rudečkastim nosom. Beseda da besedo, a pri hladnem pivu bilo je skoraj staro poznanstvo, tako, da ni bilo treba niti vprašanja, če skupaj potujejo proti Trstu ali ne. Možiček je bil zelo zgovoren, a kakor j e bilo videti tudi zelo izveden, a takovo poznanstvo sta si naša popotnika sama želela. Odpotili so se vsi trije v največji vročini po prašni, razbeljeni cesti dalje proti Trstu.

Da je bil mož res izveden, pokazalo se je kmalo. Za vsako gostilno je vedel in kakovo vino se v njej toči. A ker v tistih časih požrešna trtna uš ni še pustošila naših vinogradov, tedaj je pač naravno, da se je povsod točila dobra kapljica. Nil, kjer se dobra kapljica toči, ali bi pač pošten človek mogel iti mimo, da se ne bi ondukaj oglasil? Kratko malo, stvar je taka, da so se naši trije popotniki ustavili skoraj v vsaki gostilni in da jim je ognjeviti Istrijanec precej zlezel v žile pa tudi v glavo. Kaj hočete? 

To je veselo življenje po onih vaseh, posebno ko se jedenkrat prestopi kranjska meja, katero označuje velik kamen z napisom. Ker je bilo vina že odveč, trebalo se je v Sežani zopet s pivom ohladiti, kakor je svetoval prijatelj mešetar. In res ni to škodilo.

Dasi je pot precej jednolična, vendar je bilo potovanje precej zanimivo, posebno ker je znal konjski mešetar marsikaj pripovedovati o Trstu in o njegovih lepotah. Tako ni čudno, da so priromali naši popotniki po tolikih prestankih tam jedenkrat popoludne na Občino, katera se je postavila kot stražar gori nad mogočnim Trstom. Kdo bi opisal oni razgled, kateri se tamkaj odpira popotniku, posebno ko prvikrat ondukaj potuje. Doli v jarku in na obronkih hriba razprostrl se je Trst s svojimi cerkvami, palačami in vrtovi , pod njim širi se velika luka z brezštevilnimi ladijami in barčicami, a dalje, dalje, kakor oko sega, morje se svojimi časi v vsem svojem veličanstvu — morje adrijansko. Naša mlada znanca nista bila pesnika, da bi z Jenkom vskliknila: 

&lt;center&gt; „Buči morje adrijansko 

Nekdaj bilo si slovansko, 

Ko ob tebi hrastov brod 

Vozil je slovanski rod.“ &lt;/center&gt;

vender pri tem pogledu morala sta ostrmeti, morala sta se čuditi oni veličastni naravi, katera se je pred njima razprostirala. Na prvi pogled morja skoraj opazila nista, zdelo se jima je, da se pred njima razprostira velikansko zelenkasto polje, a oni beli valčki, katere je vzdigoval veter, zdeli so se jima kot ono kamenje, katero sta videla na Krasu. Ali ko sta bolje pogledala, čudila sta se lepoti morja in priznala sta, da je ono vse nič, kar sta kedaj o njem slišala in brala. Morje je treba videti, treba biti pri njem, ondaj človek še le ve, kaj je morje!

Skoraj nerada ločila sta se od onega kraja in se napotila doli v Trst s sopotnikom mešetarjem. Prva pot jima je zopet k morju, ker se je njuni sopotnik hotel v morju kopati. Sli so torej vsi trije v kopališče, kjer je bilo vse polno raznovrstnega sveta, največ priprostega. Mešetar in Miško sta se hitro slekla, pa hajdi v morje, Lenart, kateri pa ni umel plavati, ostal je na bregu in čuval obleko onih dveh.

Miško se je hvalil, da mu je kopelj izvrstno prijala. Lenart se je sam kesal, da ni šel tudi on poskusit. Ko je bilo kopanje gotovo, odpotili so se zopet vsi trije v mesto, da nekaj večerjajo, ker se je počasi začelo mračiti. Solnce so namreč prekrili temni oblaki, pihal je močan veter in vzdigoval na morju vedno večje valove, a oe cesti toliko prahu, da naši prijatelji skoraj ničesar videli niso. Kam bi šli večerjat, če ne v ljudsko kuhinjo, o kateri je mešetar že toliko potoma pripovedoval in tudi Miško je vedel o njenih dobrodah že nekaj povedati. Saj tudi ni bilo ondukaj slabo. Za štirinajst novčičev dobila sta vsaki tako posodico kave, da bi se skoraj lehko v nji utopil, a k temu še vsaki štruco kruha, kot malo dete. Vsakemu bilo je pa še dovoljeno poslužiti se z vodo in jesihom in si tako ugasiti silno žejo. To je naša popotnika res zelo veselilo, žali Bog, da sta tu spoznala žalostno resnico, da jima po plačani večerji od celega njiju imetka preostajata le dva novčiča. Ta je bila pa grenka! Res sta se kesala, da sta se oglasila od Postojine proti Trstu skoraj v vsaki gostilni, ali to kesanje prišlo je preveč prepozno. Obrni žep sem ali pa tam, nič več se ni našlo, kot dva novčiča. Borme, to je res premala svotica za tako mesto, kakor je Trst, a noč je nastopila, a ona sta brez prenočišča. Kje da prenočita? ---

Mešetarju svojega siromaštva nista mogla več zakrivati. Dejala sta, da jima je pošel denar in da hočeta domov brzojaviti za novce. Mešetar pokazal se je kot pravi prijatelj in rekel, da jima on poišče prenočišče, če bode možno. Odpotili so se torej vsi trije po Trstu in potrkali na prostorije, kjer je mešetar navadno prenočeval. Pa vse zastonj, vsaki je dejal, da bi ju prenočil, ko bi imela vsaki pet novčičev, a ker jih ni bilo, ni se dalo. Lenartu je bilo naposled dosti tega prosjačenja, dregnil je Miška in poslovila sta se od zgovornega mešetarja, češ, bode jima že gostoljubna mati narava ali pa slučaj preskrbel kakovo prenočišče. Mesto Trst, kakor da je po noči oživelo. V luki lesketale so brezštevilne, raznobojne luči, svetilnik sipal je svojo čarobno svetlobo daleč na okolo, a po ulicah sprehajale so se tolpe delavcev in delavk, bilo je tudi druge sodrge. Vesele, največ italijanske pesmi oglasile so se na obrežju, le našima popotnikoma ni bilo do petja. Tavala sta po mestu sem ter tje in iskala kakovega mirnega kotička, kjer bi mogla prenočiti. Vender tega nista našla. Odpotila sta se zato bolj v zunanje mesto, da se Um pod kakovim zidom, ali pa streho malo odpočijeta. Vender v noči se ni dalo ničesar najti, le muhasti mesec smejal se je gori na nebu prav debelo nepriliki naših popotnikov. Nazadnje, ko je bilo šale že odveč, zavila sta jo v nekakovo dvorišče in tamkaj jima je bila sreča še precej ugodna. Ob zidu prislonjene so bile truge, v katerih se pesek vosi in pod jedno od onih trug sta se zavlekla, da ondukaj prenočita, saj sta bila osvedočena, da ju ondi ne bode nobeden vznemirjeval. Borna postelja, pač vredna naših popotnikov!

Noč ob morju bila je precej topla, da si je po noči nekoliko rosilo in dežek pomešan z drobnim peskom, kapljal je skozi luknjice na počitka željna popotniki, vender bilo je tudi to bolje, kot pa nič.

Človek pač marsikaj poskusi na tem božjem svetu!

Leto je bilo in ni čuda, da je bil skoraj dan. Trebalo je vstati, da ju nikdo ne zateče v mirnem prenočišču. Lenart skobaca prvi izpod truge in se pošteno pretegne.

„Zlezi že vender jedenkrat izpod te mišolovke!“ — zakliče Mišku, kateri se je še valjal na precej nenavadnem ležiču.

„Ne bodi siten! Ali ga ne vidiš?“ — pravi oni.

„Kakovega šmenta bom videl?“

„Le poglej ga, kako naju gleda!“

„Kdo božji?“

„Tamle je“ — reče Miško in pokaže z roko proti hlevu, kjer stoji nekakov sluga.

„Naj vzame bes tebe in njega. Ven pojdi, zdaj naju je že tako in tako videl.“

Naposled se Miško vender privleče iz svoje majhne, malo nenavadne sobe. Malo težko je šlo res. Toda težko je bilo priti z onega dvorišča, ker so bila lesena vrata pošteno zaklenjena. Skakala sta naša popotnika kot dve kozi po zidovji, dokler nista naposled srečno prišla na cesto, na svobodo. Odahnila sta si, ker bi naposled še res lehko imela opraviti z onim človekom, kateri bi ju mogel obdolžiti, da sta kakova prekanjena tatova.

Trst se je prostiral pred njima v jutranji obleki. Mornarji so čistili svoje ladije, kmetiški svet prihajal je v mesto, prodajalnice so se odpirale, postajalo je vedno glasneje in bolj živo. Luka ju je zanimala prav posebno. Koliko raznovrstnih ladij z vseh strani sveta, od največjih parobrodov do najmanjih barčic, koliko mešanega sveta vseh narodov in govoric, koliko raznobojnih bander in zastavic, katere so vihrale na onih ladijah. Ribarji v svojih malih ladijah so izlagali na suho razne morske ribice, a sem ter tja rezala je mirno morsko površino mala hitra barčica, prav kot poje naša mila narodna pesem:

&lt;center&gt; Barčica po morju plava, 

Drevesca se jej vklanjajo, 

Oj, le naprej, le naprej, 

Dokler je še vetra kej. &lt;/center&gt;
 
Prav čudno res, da se nista naša popotnika oglasila na kakovi ladiji za mornarja, tako jima je ugajalo morje.

Naša junaka sta obiskala nekoliko cerkev, ker je bila ravno nedelja. Obiskala sta tudi razkolniško cerkev ob kanalu, kjer so njene dragocenosti, katere jima je razkazoval sivolas cerkovnik z belo brado, obudile mnogo zanimanja. Za zajutrek sta porabila še preostala dva novčiča, za katera sta kupila kruha. Bil je res bel in rahel, ali bilo ga je bore malo, preveč premalo za naša lačna popotnika.

V Trstu ni kazalo zadrževati se, namen naših popotnikov velel jima je hitro proti Gorici. Poslovila sta se zato prav na hitro od Trsta in se napotila po cesti, katera vodi gori nad Miramarom na Goriško. Cesta se je nad Barkovljami in Nabrežino dolgo časa vila ob morju, kar je veselilo naša znanca, ker sta se vsaj morja nagledala do sita. Vasice bile so vse v praznični nedeljski opravi. Tu pa tam vila so se bandera raz hiše, čulo se je petje in godba, a na cesti igrali so brdki Primorci svoje raznovrstne igre. Sadje je bilo v teh krajih že veliko bolj zrelo, kar sta z veseljem opazila naša popotnika in mu dala vso čast, če je kje bolj na strani raslo.

Vroče je pa bilo, vroče! Hencajte, ko se raz-greje oni kamen, to nekaj izda. Lenart je na dolgem potu že povsem onemogel. Noge so se mu silno šibile, a čevlji bili so mu tesni, da jih je moral gori nekoliko prerezati. Napravili so se mu žulji, a včasih je bilo tako težko, da je noga kar krvavela. V dolino ni kar več iti mogel. A če se mora človek še z gladom in pa prazno mošnjo boriti, kdo se ne bi naveličal potovanja? Sklenila sta prijatelja, da se vrneta domov, naj že opravita v Gorici tako ali tako.

Popoludne sešla sta se popotnika s tremi Vipavkami, katere so se vračale s Trsta. V društvu se je saj nekoliko ložje popotovalo. Vipavke so obžalovale, da se niso ž njima upoznale že v Trstu, ker bi jima ona gotovo pomagala od ondot odnesti nekatere stvari, da ne bi bilo treba pri mitnici ničesar plačati, češ, takova gospodiča ne bi nikdo povprašal, kaj nosita. Pač siromašna gospodičiča!

Ko so se že precej primaknili vipavski dolini, počivali so popotniki na nekem hribcu. Dobre sopotnice so odkrile svoje košarice in izvlekle pol hleba turšičnega kruha, pa ga ponudile našima znancema. Miško, kateri ga je dobil prvi v roke, počel ga je kar tlačiti v svoj ogromen žep in težko mu je mogel Lenart dopovedati, da so dale kruh samo pokusiti. Dišal je izvrstno in oni kruh je zahvaliti, da se je prišlo nekoliko ložje doli v prijazno Vipavsko vasico, katera se je razprostirala v dolinici, od koder so bile znanke naših popotnikov. Do Gorice potovati ni kazalo, zato se je z veseljem vsprejelo povabilo, da se ondi prenoči. Vipavci sedeli so po drveh, katera so bila naložena pred hišo in se, kakor povsod ob nedeljah po vaseh, modro razgovarjali. Popotnika sta morala marsikaj pripovedovati, ko se je zvedelo, da sta s Kranjskega. Se bolj so ju pa počeli ceniti, ko sta povedala, da gresta k goriškemu nadškofu.

„Ma, tam bo padlo. Milostljivi je dober gospod, posebno pa ljubi Kranjce. Trideset goldinarjev vama ne manjka!“ — so dejali.

V tem je bila pripravljena tudi večerja, na masti pečena prekajena slanina, katera se je prav dobro prilegala mastni špehovki, še bolj pa sladki Vipavec, kateri je žalil dobro večerjo. Dobri ljudje so pač ti Vipavci, malo ima, a veliko da, a kar je najbolje, nosi v prsih iskreno, veselo srce brez zavisti in zlobe. A ko sta se naša popotnika vlegla na dišeče seno, na katerem so bile pogrnjene snežnobele rjuhe, bile so kmalu pozabljene vse popotne težave.

==VI.==

Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse znamenitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta.

V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep.

Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu.

Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno visočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju.

„Od kod pa sta?“ popraša ju on.

„S Kranjskega, tam od Novega Mesta.“

„Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!“

Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu.

„Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna. Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to,“ reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno povžila ta božji dar.

„To-le bode pa za pot,“ reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk.

„Pozdravita prisrčno vse Kranjce.“

Nu sedaj, ko je bil potolažen želodec, moglo je oko še mirnejše uživati prekrasen razgled, kateri se odpira človeku tam gori na Kostanjevici. Malo-ne celo Goriško imaš pred seboj kot na ogromnem zemljevidu. Oko ti je svobodno in hiti tja v ravno Furlanijo in Benečijo, čudi se cvetoči Vipavski dolini, le proti severni strani zapirajo mu pogled kameniti gorski velikani. Človek bi tu gori pozabil vse skrbi in gledal oni krasni božji svet, kateri se pred njim razprostira.

„A k nadškofu, ali ne pojdeva?“ — popraša Lenart.

»Seveda, da greva, zakaj sva pa prišla v Gorico.“

„Nu, ta naju bode vesel! Pa poldne je ravnokar odzvonilo, popoldne pa gotovo ne sprejema.“

»Na popotne ljudi se toliko ne gleda. Porečeva, da sva ravnokar prišla“.

„Bodi ti! Vendar tisto ne bi škodilo, če bi se malo očistila. Poglej nu, kaka sva. Kot da bi pala ciganu iz torbe. Doli k Soči pojdiva, da se umijeva.“

In šla sta. Res bi trebalo poštenega čiščenja. Srajci bili sta malo bolj čisti, kakor pa je bila ona prijatelja mešetarja. Obleka je bila tudi v lepem neredu. Vse se res ni dalo urediti, nekaj pa pač, zato sta jo hitro ubrala doli proti Soči.

„Via del ponte Isonzo“, tako nekako se je bralo na tablicah, katere so bile pribite na hiše, tam sta jo tudi obrnila, dokler nista prišla na Sočin most in prvikrat zagledala to hčerko planin; katera si je v skalovju izdolbla globoko strugo. Čudne boje je ta voda, tako nekako mlečno zelena. Vendar doli k nji ni bilo lahko priti baš zaradi visokih bregov. Kjer bi se sicer dalo, tamkaj ni bilo samotno, a samote sta potrebovala naša popotnika. Po dolgem iskanju najdeta ob Soči pripravno mesto. Najpreje se sama pošteno umijeta, potem pa še srajce, kolikor se je dalo brez mila. Vendar bil je križ, ker je trebalo čakati, da sta se srajci posušili. Hlače in drugo obleko uredila je nekoliko vrbova šibica, katera je izgnala silen prah, kateri se je ondukaj nakopičil, in tako lehko rečemo, da sta se sicer z velikim trudom vendar vsaj nekoliko očedila. Poslovivši se od Soče, odpotita se tedaj v popolni paradi k nadškofu.

Zvoniti bilo je treba. Odprl je mlad, brdek gospodek z malimi sajastimi brčicami pod nosom, v črni obleki, prav tak, kot da bi ga bil iz škatljice vzel. Naša popotnika stojita v vsem svojem siromaštvu pred njim.

„Nu, kaj pa je“, popraša gospodek.

„Visoko blagorodni gospod“, začne Miško in zleze kar nekako v dve gubi, „dijaka sva s Kranjskega, a prišla sva, da bi naju njegova milost vsprejela v tukajšnje deško semenišče“.

„Nu, bodemo videli. Kje pa sta spričevali? Brez tega ne moremo ničesar.“

„Tukaj-le! Vendar oprostite, vaše blagorodje, da nista takovi, kakor bi morali biti. Kriva je temu seveda največ bolezen. Mene je tresla malo ne celo leto mrzlica, a prijatelj, vidite sami, kako je slaboten. Tukaj, kjer je bolji red in hrana, bode seveda vse drugače.“

„Hm, hm, to je pa res nerodno!“ — smeje se gospodek in se čudi lepima spričevaloma. — „Miško Zmetenko, drugošolec — tretji red, to ste vi, za drugo šolo ste pa res korenjaški; Lenart Barigeljc tretješolec — drugi red, to je pa ta-le mali. Dobro, odnesem spričevali gori, pa že tako vem, da se bode jezila njegova milost. Počakajta tu doli“.

Gospodek odide gori po stopnicah, prijatelja pa sedeta na klop. Miško dregne Lenarta, češ, dobro sem govoril. In res je bil Miško za tako ve prilike kot navlašč. Jecljal je sicer malo, vendar ko je nekoliko govoril, bilo je, kot da si vodi odprl za-tvornico.

Gospodka dolgo ni bilo nazaj. Prijatelja sta si to ugodno razlagala, češ, nadškof se posvetujejo, če bi naj ju sprejeli ali ne. Nazadnje se je pa vendar pri-smejal gospodek doli po stopnicah.

„Saj sem dejal, da bode tako. Kako se vendar drzneta priti s takima spričevaloma pred njegovo milost, katera se je prav jezila na vaju. Evo, tu imata!“ pristavi in jima vrne spričevali, ob jednem pa da vsakemu trideset novčičev. Še jeden globok poklon in naša popotnika sta bila na cesti.

Šembraj, torej po to sta šla ona v Gorico? Po živem Miškovem pripovedovanju je bilo vsaj nekoliko upanja, da bodeta sprejeta. Nil, pa naj bi tudi ne bila sprejeta, upala sta vendar, da bode kaj bolj na debelo padlo. Tako pa: trideset in trideset je šestdeset in s temi novci naj prideta dva iz Gorice domov na Dolenjsko. A, zaslužila sta tako!

Trebalo se je sprijateljiti z usodo, saj ne bi ničesar pomagalo, žalostiti se in tožiti. Popotnika kupita si precej za deset novčičev kruha, kateri je kmalu pod streho. Ker drugih posebnih opravil v Gorici nimata več, a se še živo spominjata tržaškega prenočišča, ne mudita se dalje v sicer tako prijetni Gorici, nego jo junaško mahneta proti kranjski strani.
Ne bodem hvalil in opisoval lepote krajev, po katerih sta popotnika zdaj ubrala svojo pot; rečem le, da sta šla po vipavski dolini, o kateri poje pesnik: „Vipavska dolina, lepota sveta.“ Bila sta že dobro daleč od Gorice ter prosita v priprosti hišici za prenočišče. Sprejeta sta, kakor je na Vipavskem sploh navada, prisrčno, pogoščena sta z rumeno polento, a gori na senu najdeta mehko postelj.

==VII.==

Cesta se precej vleče po lepi vipavski dolini čez Šenpas do Ajdovščine, kjer mali potočič deli Goriško od Kranjskega. Seveda oni nadškofijski novčiči ju zelo tišča in kupita si na več mestih vina in kruha, da imata več „korajže“.

In res jima je bilo že nekako preveč potovanja, pa tudi sta se že naveličala jeden drugega, tako, da sta se sprla, in potem je šel nekoliko časa vsaki svojim potom, dokler ju ni zopet združila vzajemna potreba. Pri Šturijah na Kranjski meji kreneta čez Col in Podkraj proti Hrušici. K sebi ju vzame prijazen voznik, in tako se pripeljeta skozi one samotne gozdnate kraje skoraj do Logatca, kjer prenočita. Prihodnjega jutra popihata jo na vse zgodaj do Vrhnike, a tamkaj ju vzame na voz prijazen mož prav do Ljubljane. Sama nista verjela, da bodeta tako lehko in ugodno prišla iz Gorice do slavne kranjske prestolnice.

Seveda, tako ni bilo v Ljubljani kakor pred nekoliko dnevi. Dobra kuma niti sanjala ni, da sta njena gosta zopet v Ljubljani, ker sta ji zadnjikrat rekla, da gresta naravnost domov. Pač sta obiskala nekakovega drugega Miškovega znanca, ali tam ni bilo tako, kot pri kumi. Zato se pa tudi precej drugega jutra poslovita od Ljubljane in jo mahneta proti domu. Zdaj je pač ugodno potovati iz Ljubljane v Novo Mesto, ko te železnica pripelja v nekaterih urah doli. Ali takrat ni bilo tako. To sta čutila tudi naša popotnika, dasi sta prvikrat ondukaj hodila. Cesta se je vila res prav po polževo gori proti starodavni Višnji Gori, a tudi naprej ni bilo bolje. Zato ni čudno, da je bilo solnce že zdavnej za goro, ko stopata doli proti Trebnjemu.

„Poglej no, poglej, Miško, kako se vender danes mesec hitro pomiče po nebeškem oboku !“ — pripomni Lenart.

„Kdo, mesec? Mesec stoji, a naša zemlja se giblje.“

„Tisto je seveda res, da se naša zemlja giblje, vender mesec giblje se tudi.“

„Nikdar!“

„Pa vender. Le pomisli Miško . . .“

„Lej ga no bedaka, zdaj hoče učiti on mene.“

„Saj te tudi lehko, ker tega ne veš.“

„Zakaj?“

„Zato!“

„Zakaj zato?“

„Zato, ker imaš ti v zemljepisju drugi red, jaz ga pa nikdar nisem imel, niti ga ne bom!“

Lenart še dobro tega ne izgovori, ko Miškova roka pade na njegov mršav obraz.

„To imaš za tvoje znanje. Zdaj se bode tale zgaga iz mene norčevala. Palico sem!“ — zakriči Miško ves v ognju.

„Na jo, pa si stepi ž njo svoje prašne možgane!“ — vsklikne Lenart in vrže palico, katero mu je kupil Miško v Ljubljani.

„Ali še nimaš dovelj?“ — sika Miško, in Bog ve, kako bi se stvar dovršila, da niso po cesti prihajali ljudje, katerih sta se popotnika vender nekoliko sramovala. Miško pobere Lenartovo palico in jo stisne pod pazduho. Tako ima Miško dve palici, Lenart pa nobene. Kdor bi popotnika videl lehko bi se jima smejal, kakor se je širokolični mesec, kateri je napravil gori na nebu silno široka usta, češ, to sem pa vender „kampeli“, ker se za mene tam doli kregata celo najslabejša dijaka. In prav tako je bilo!

V Lenartu je vse kuhalo, take sramote ni doživel na celem potu. Skočil bi kot ris na onega nesrečnega mračnjaka, s katerim je toliko časa delil vse popotne težave, vender mu ni kazalo, Miško je bil vsaj trikrat močnejši. Hoče ga zapustiti in oditi svojim potem, vender si misli, Novo Mesto je še predaleč. Utegnil bi mi še kaj koristiti, zato molči, in si misli: „Bodi ti, pride že prilika, da ti tudi jaz zasolim!“ — Vidite, s kakovimi znanstvenimi vprašanji sta se bavila na popotovanju naša popotnika.

V Trebnjem nista hotela prenočiti, pač pa malo naprej proti Novemu Mestu v mali vasici. Spala sta izvrstno. Prepir o mesecu je bil skoraj pozabljen, popotnika razgovarjala sta se povsem prijateljski, dasi je prihodnjega jutra, ko sta korakala proti Novemu Mestu, nosil Miško še vedno dve palici. Lenart si misli: moja ura ni še prišla. Pozdravita belo cerkvico sv. Ane, obiščeta Mirno Peč in precej zložno korakata proti dolenjski prestolnici, tako, da sta že okrog devete ure zjutraj v .kačji ridi&quot;. Jutro je tako lepo, a solnčice tako čarobno razsvetljuje one kraje, kot da hoče reči: povsod je lepo, vender doma je najlepše. A iz onih tamnih gabrovih logov, kateri se prostirajo ob obeh straneh ceste, širi se ugoden hlad in človeka nehote vabi, da si ondukaj malo oddahne.

„Veš kaj, Miško, doma naju tako in tako nič veselega ne čaka, kaj bi tako hitela? Odpočijva se malo tu v tem gozdiču, saj je tukaj tako prijetno.“

„Hm, le, saj moram že tako misliti, kako naj pridem domov.“

Zavijeta malo v stran in ležeta na mehko mahovino v senco grčastih gabrov. Dasi je že predpoludnem, vender misli Lenart, da bi se ondukaj ugodno spalo, in poravna se pod gabrom, kakor je bil dolg in širok. Miško je storil jednako.

„Miško, ali že spiš?“

„Ne še, vender zaspanec že prihaja.“

„Meni tudi.“

Zopet mir.

„Miško, ali že spiš?“

„Miruj no že jedenkrat!“ — deje poluglasno Miško že pol v spanju, a čez nekoliko časa čvrsto smrči, kot da renči medved v grmovju. Zdaj je Lenartu srce na mestu. Čaka še nekoliko časa, da Miško prav trdno zaspi, potem pa počasi vstane in tiho izmakne Mišku obe palici. Nato izvleče izpod Miška robec ter ga obesi gori na gaber kot zastavo, iz Miškove palice pa napravi dve in ju zopet lepo poleg njega položi, a svojo vzame seboj in jo popiha hitro dalje. Tako se poslovita popotnika jeden od drugega.

Lehko si mislimo, kako je bilo Mišku, ko se prebudi in vidi, kar mu je Lenart napravil za slovo. Na solnčni prah bi zmlel tega navihanca, kateri ga je na celem potovanju vodil za nos, ko bi ga imel pri sebi. Tako mu pa ni kazalo druzega, kot odpotiti se počasi domov, kamor prispe v jedni uri. — Doma je res nekoliko grmelo, posebne nevihte pa ni bilo, tako, da je skoraj obžaloval, ker se je bil odpotil po svetu. Njegovi stariši so na koncu šolskega leta res nekoliko po njem povpraševali, ali ko ga od nikod ni bilo, mislili so si, ne bode se zgubil, nepridiprav, a škodi mu ne, če se po svetu nauči malo pameti. Ni bilo pa tako z Lenartom, kakor so Mišku pripovedovali njegovi domači. Ko Lenarta od nikoder ni bilo, bili so stariši v velikih skrbeh. Brzojavili so na vse strani, in znani raški lovec Jurij Švedriček je moral gori v Novo Mesto, a od ondot doli na Kostanjevico, Krško prav do Sevnice, kjer je stanovala Lenartova teta. Povsod skrbno poizveduje, vender vse zastonj. O Lenartu ni bilo niti duha, niti sluha, tako, da so njegovi mislili, da ga res več ne bode domov.

Ko je bil Lenart pustil Miška pod gabrom, ni šel naravnost skozi Novo Mesto, ker bi ga utegnil kakov znanec zgrabiti, in potem potuj v društvu stražnika na svoj dom. Toliko pameten je že bil Lenart, da si ne napravi te sramote. Zavije jo doli „pod gavge“, kjer je sedaj speljana lepa cesta na novi kolodvor in pazljivo koraka ob Krki do mosta, kjer hitro smukne v Kandijo in od ondot po dobro znanih krajih čez Šmihel proti Pogancu, kjer si z grajskimi jabolki pripravi slabo kosilo. Pogreša sicer svojega popotnega tovariša, ko koraka sam samcat gori pod razvalinami slavnega Mehovega na Gorjance, od koder je tako krasen razgled na Novo Mesto in na njegovo prezanimivo okolico, okrašeno s prijaznimi vasicami in mogočnimi starodavnimi gradovi. A malo dalje, ko se začne cesta mej bukovimi gozdi spuščati zopet nizdolu, odpre se zopet nov svet: zanimiva Bela krajina s svojimi vinogradi in hramovi, obrobljena od hrvaških goril, srebrnaste Kolpe in kočevskih hribov. Lep košček zemlje, posebno pa za onega, kateri je ondukaj preživel največ svojega življenja; kot je ravno naš popotnik, spoštovani Lenart Barigeljc! —	

Težka je bila ta pot proti domu. Drugi se žalosti, ko se od doma poslavljajo, Lenart se pa žalosti, ko prihaja domov. Starišem je napravil dvojno sramoto, zato jo je pa tudi tako žalostno mahal doli na Lužo in potem dalje čez vasi hrvaških 2um-berčanov. Nebo se je pričelo vedno bolj oblačiti, doli od samotnih Žumberških hribov valili so se temni oblaki in čula se glasna grmljavina, a tudi prve debele kaplje počele so že padati, preje nego je Lenart stopil vedrit v neko žumberško hišo ob cesti. Zbralo se je ondi še več ljudi, ker jih je nevihta pregnala s polja in pripovedovanja je bilo dovelj. Ko so ljudje čuli, da je Lenart dijak, razveselili so se zelo in precej je imel naš popotnik obilo dela. Od tamkaj bilo je namreč v tistem času mnogo ljudij gori na Bavarskem in Nemškem, kateri so hodili s košem od vasi do vasi in trgovali z raznimi drobnarijami, saj Amerika tedaj še ni bila tako znana, kakor je danes. Zato so bili ljudje, pri katerih je Lenart vedril, prav veseli, da so našli človeka, kateri jim bode pisal na Nemško. In tako je Lenart zopet opravljal onega popoludne službo pisarja, kakor malo preje v Ljubljani, samo da je bila ta še bolj imenitna, ker je pisal nemška pisma. Imel je do večera kaj pisati, ker so tudi sosedje prinesli pisma pisat. Lenart se drži moško, kakor da je učenjak, a ko je pisanja pri kraju, sede prav veselo k mizi, kjer se je že kadila tečna večerja, krompir v oblicah in kislo zelje. Ker je zunaj še vedno dežilo, moral je ondukaj tudi čez noč ostati in prespal je gori na senu.

Drugega jutra se je zopet zvedrilo, le goste megle plavale so v dolini, kjer je bila Lenartova vasica. Poslovi se pri dobrih Žumberčanih in se odpoti počasi prav klaverno proti domu.

Lenart premišljuje, kako bi bilo najbolje priti domov. Domisli si tako. Gori nad njegovo domaČo hišo vzdiguje se precej velik gozdnat hribec, kateri začenja z vrtom, potem raste grmovje, a nazadnje je gozd. Tamkaj mej ono grmovje nameni se Lenart, češ, od tamkaj bode vse dobro videl, kaj in kako doma, a če bode ugodna prilika, privabil bode gori katero od sester in potem bode že ložje, da se le z resnobnim očetom najpreje ne snide. Kakor je odločil, tako je tudi storil. Doli na glavni cesti snide se s svojim dobrim znancem Kolaričevim Matičkom, kateri pelje svoji suhorebrnati kljuseti h kovaču, da ju podkuje.

„Nu, Lenart, kaj greš?“

„Grem, grem!“

„Saj so že veliko povpraševali po tebi in mislili, da te več ne bode. Le hitro pojdi domov, to te bodejo veseli.“

„Bodemo videli!“

„Kje si pa bil tako dolgo?“

„Po svetu.“

„Pa daleč?“

„Daleč. Povsod. V Trstu, Gorici in Bog vedi še kje.“

„To bodeš znal povedati!“

„Saj tudi bodem.“

„Torej z Bogom, moram hiteti.“

„Z Bogom !“

Matiček odide h kovaču, Lenart pa odhiti gori po gojzdu v ono grmovje, nad domačo hišo. Kako mu je bilo pri srcu, ko zagleda čez toliko časa zopet mesto, kjer živi toliko njemu milih in dragih. Vidi vse prav dobro in čuje pogovore svojih domačih. Najmlajši bratje in sestrice igrajo se pred hišo, očetov resnoben glas se čuje iz sobe, a mati, njegova draga mati, pokaže se jedenkrat na pragu, ali bleda je in suha. Zakričal bi najraje: „Evo me, vašega potepenskega Lenarta, tukaj sem!“ — vendar sramuje se in prečepi tam za grmom nekoliko ur.

Poldne je že odzvonilo, domači šli so k obedu, Lenart čuje glasno molitev pred obedom, a on je lačen in reven. Po obedu pa na cesti Kolaričev Matiček vodi konja na vodo. Prišedši do Lenartove hiše, ustavi se in ogovori Lenartovo najstarejšo sestro:

„Nu, toraj Lenart se je vendar jedenkrat vrnil domov!“

„Kdo, za božjo voljo?“ — vsklikne sestra Lenartova.

„Vaš Lenart! Videl sem ga zjutraj na cesti, ko sem šel s konji h kovaču.“

„In domov ga še ni bilo. Morda je zopet kam dalje popihal. Mama, mama!“

In nastane krik, vpitje in letanje sem ter tje. 

— „Hitro ga pojdimo iskat, morda ga še kje dobimo“.

Lenart gori v grmovju to vse dobro vidi in sliši ter hitro smukne v gozd, da pride zopet na cesto, kamor ga je šla iskat najstarejša sestra. Čuje že njene korake in hoče ravno stopiti na cesto, kar zakriči nekdo izza grma:

„Stoj, potepenec potepeni! Zdaj pa več ne uideš!“ — in koščena roka spoštovanega vaškega lovca Jurija Svedrička, kateri je Lenarta iskal okoli p: svetu, zgrabi Lenarta za vrat in ga krepko strese:

„Stopaj!“ — reče jezno in mu pokaže pot proti domu. Mej tem prihiti tudi sestrica in plakajoč pozdravi zgubljenega bratca.

Odpotijo se v vas. Ljudje stojč pri oknih in na vratih, da vidijo slavnega popotnika Lenarta Barigeljca. Mej tem mu pridejo že ostali njegovi domači nasproti: mati, bratje in sestre. Bil je cel sprevod. Naprej kot skesan grešnik koraka Lenart Barigeljc, za njim ponosno s puško in resnobnim obrazom kot kakov orožnik lovec Jurij Švedriček, a ta njim mati v solzah in ostali domači. V domači veži stoji oče molče. Lenart ga pozdravi, oni mu pa reče:

„Poglej se v zrcalo!“

In res bi imel Lenart v zrcalu kaj videti. Bil je mršav, zagorel in zamazan, obleka ponošena, a čevlji raztrgani. Kaj pa je tega treba bilo?

Hujšega ni nič prišlo. Domači so bili veseli, da se je povrnil oni, kateri je bil izgubljen. Prvo vprašanje dobre matere je bilo:

„Lenart, ali si kaj lačen?“ — a ko oni to potrdi, zakurijo na ognjišču in skuhajo poln lonec prežgane juhe, katero Lenart se slastjo povžije. Le kasneje mu manji bratec, če se je kaj jezil na Lenarta, to očita, rekoč: — „Ali si rad jedel prežgano juho, a?“ — in tako opomni Lenarta na njegovo potovanje. Precej časa je trebalo, dokler se Lenart malo očisti.

Lenartovo potovanje se je počasi pozabilo, ako pride zopet jesen in začetek šolskega leta, gre še jedenkrat v tretji razred in ga tudi srečno dovrši, kakor tudi ostale in danes je svoj gospod. Njegov tovariš spoštovani Miško Zmetenko je pa obesil šolo na klin in se lotil druge službe. Odslužil je že davno cesarja, dobil nekakovo službico in danes ima tudi on svoj kruhek. Sicer sta ona mnogo pretrpela na svojem potovanju, pa se ga vendar rada spominjata kot dogodek na mlada, veternasta leta, katera so obema minila prenaglo. Kaj hočemo:

„Mladost — norost.“ ---


[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1895]]
[[Kategorija:Janko Barle]]
[[Kategorija:Slovenec]]</text>
      <sha1>rlfpjyj7lgu7lktw72cimezwh89ehtm</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>