Motî:aboird
Èn årtike di Wikipedia.
aboird [o.n.]
1. plaece metowe divant d' intrer ene sadju. Cisse måjhon la n' a nén des beas aboirds, ele ni s' vindrè nén bén. F. abord.
2. erive d' ene aiwe, cwand ele n' est nén trop roede (k' on-z î pout aboirder). Ci rivaedje la n' a nol aboird.
| d' aboird [aloyrecire] po cmincî. D' aboird, nos alans mindjî. F. tout d'abord. Etimolodjeye: bodje boird, avou l' betchete d' aprepiaedje a-.
Parintêye:
- aboirder
- raboirder
Minme sitok etimolodjike