Вирово

Од Википедија, слободна енциклопедија

Вирово е село во Општина Демир Хисар.

Села во Република Македонија
Вирово (Република Македонија)
Вирово
Вирово
Општина: Општина Демир Хисар
Население:  
Поштенски број:  
Повикувачки број:  
Надморска височина:  
Географска широчина:  
Географска должина:  
Веб страница:  

Содржина

[уреди] Географиja и местоположба

Вирово е село во Демир Хисар.Има околу 75 кући околи 200 жители.

[уреди] Историja

Toa datira mnogu odamna uste od rimskiot period.Vo turskite tefteri se srekava uste od 1600 god.Seloto se selelo i den denes postojat mesnostite Gorno Virovo i Dolno Virovo. Mnogu interesen e faktot povrzan za ova selo sto za vreme na Ilindenskoto vostanie.perd 2 avgust cetite se sobrale na Virovskata rudina kaj cesmata Evrejka i od tamu se upatile za Smilevo koga i go oslobodile.Vo Virovo togas bile izdrboteni nekolku ceresovi topocinja koi bile upotrebeni za vreme na vostanieto.Vo Virovo bila i rabotilnicata -learnica za izrabotka na bombi i kursumi, Virovskata ceta bila pristapska zadolzena neposredno za zastita na vostanickiot stab na celo so Damjan Gruev.Vo cetata bil i Lozan Strkovski so negoviot brat Trajce.Tie ucestvuvale i vo odbranata na Smilevo na 28 avgust 1903 godina.Vo Virovska Planina(na geografskite karti ja ima kako Plakenska Planina-taa e Plakenska na drugata strana,vo ohridskiot kraj)za vreme na Ilindenskoto vostanie se odigrala edna od najgolemite bitki.Po osvojuvanjeto na Smilevo i Krusevo od strana na Turcite,vostanicite i narodot se povlekle vo Virovska Planina.So niv bile i Damjan Gruev i Nikola Karev.Neposredno nad podnozjeto na Virovska Planina vostanicite formirale odbrandben bedem koj Turcite i po nekolku ofsanzivi i po ogromni zagubi ne uspeale da go probijat.Virovo togas e po vtor pat do temel izgoreno.

[уреди] Економија

Virovo e zanaetcisko selo vo koe od damnina negovite virovci se zanimavale so valajcarstvo-glavno zanimanje.So zanaetot vo seesettite sedumdesettite godini od minatiot vek doziviva podem i e edno od najbogatite sela vo Demir-Hisar.Negovite valajcari rabotat so Crna Gora ,Kosovo ,Juzna Srbija i cela Makedonija.

[уреди] Демографија

makedonsko naselenie

[уреди] Општествени институции

[уреди] Администрација и политика

[уреди] Културни и природни знаменитости

Prvoto uciliste se spomenuva deka bilo formirano uste vo 1873 godina.Najznamenit del od Virovo se VALAVICITE(za valanje na racno tkaeno platno-sajak)i VIROVITE(za valanje na velenca-jambolii).Niv gi imalo preku stotina a,sega ostanata e edna valajca toa e valajcata na poznatata valajcarska familija na Veljan Strkovski.Iako se Strkovskite valajci pod zastita na Ministerstvoto za kultura kako "spomenici na kulturata" nisto ne e napraveno tie da se zastitat,a mozat da bidat i kako turisticka atrakcija.Valajcite poteknuvaat uste od anticko vreme-Teofrast,avtorot na "Karakteri"kazuva deka i tatko mu bil valajcar na platno.Za Virovo i valajcite vo 1967 goina vo Kan,Francija e prikazan dokumentaren film.Snimeni se mnogu drugi dokumentarni filmovi za Virovo,za valajcite i valajcarite koi se prikazuvani vo mnogu zemiji vo svetot.Dokolku se resite da go posetite ova atraktivno mesto ponesete so sebe i kamera ili fotoaparat zosto ima sto da zabelezite:Valajcite i virovite,rekta Topolka,crkvite sv.Nikola i sv.Petka,manastirot Precista,Cepen Kamen,Orlov Kamen,Virovskata Rudina od koja se gleda i Ohridsko Ezero,rimskiot rudnik,mnogubrojnite izvori i prekrasnata Virovska Planina,kako i znamenitostite od ilindenskiot period.

[уреди] Редовни настани

Na 3 juni e selska slava sv.Konstantin i Elena,na 2 avgust sobir na manastirot sv. Ilija,sobir na sv Petka

[уреди] Личности

[уреди] Култура и спорт

[уреди] Иселеништво

[уреди] Надворешни врски